Papež Frančišek je včeraj obiskal mesto Carpi na severu Italije in med obiskom počastil spomin na žrtve uničujočega potresa, ki je to območje prizadel pred petimi leti. Njegov obisk je bil znamenje upanja sredi obnovitvenih del, kar je še posebej prišlo do izraza med včerajšnjim slovesnim bogoslužjem v tamkajšnji stolnici iz 15. stoletja, v potresu pred petimi leti povsem uničeni, ki pa je bila po temeljiti obnovi znova odprta pred tednom dni. Jezus ni nikoli dopustil, da bi ga prevzel pesimizem, nikoli ni izgubil upanja, je Frančišek dejal v nagovoru med bogoslužjem; upanje je močnejše od smrti in zla.

Takoj po prihodu v Carpi in po pozdravu predstavnikov krajevne Cerkve je papež v stolnici Marijinega vnebovzetja obiskal Marijin kip in predenj položil šopek rož v vatikanskih barvah beli in rumeni, nato pa je na trgu pred cerkvijo, Piazza Martiri, obhajal slovesno bogoslužje. Bog podarja življenje, ki je dosti več od blaginje, in je »blizu tistemu, ki trpi«, je poudaril sveti oče. Bog trpljenja ne odpravi na čudežen način, ampak trpi skupaj s človekom.

Vsakdo v svojem srcu nosi »grob«, »brazgotino, napako, obžalovanje ali greh«, je dejal papež. Te grobove lahko opazujemo z žalostjo, lahko pa dopustimo, da se jim približa Jezus, se je Frančišek oprl na evangelij 5. postne nedelje o Jezusovi obuditvi Lazarja. Kdor ne vztraja v temi in se ne smili samemu sebi, temveč v srce povabi Jezusa, ta lahko bolečino spremeni v mir, strah v zaupanje in preizkušnje v ljubezen. Za to pa je potrebno, da se odpovemo napuhu, ki zapira našo dušo. Znamenje upanja je bil tudi blagoslov treh temeljnih kamnov za cerkvene zgradbe, ki so bile v potresu leta 2012 povsem uničene.

Sveti oče se je v stolnici srečal tudi s kardinalom Carlom Caffaro, upokojenim bolonjskim nadškofom, ki je eden izmed štirih kardinalov podpisnikov »dubia«, pisma, v katerem so kardinali svetemu očetu izrazili zahtevo po jasnejši razlagi nekaterih odlomkov v posinodalni apostolski spodbudi Radost ljubezni. Frančišek in kardinal Caffara sta se ob srečanju prisrčno objela, 78-letni upokojeni nadškof pa je bil tudi med somaševalci med nedeljskim bogoslužjem na trgu pred stolnico.



Škof v Carpiju, Francesco Cavina, je v pozdravnem govoru svetemu pčetu spomnil na nacistično žrtev Odoarda Focherinija, meščana Carpija, ki je od leta 1942 dalje organiziral reševanje judov, leta 1944 pa je bil tudi sam odveden v Nemčijo, kjer je umrl v koncentracijskem taborišču Hersbruck. Država Izrael je Focherinija počastila z nazivom »pravični med narodi«. Leta 2013 je bil kot mučenec razglašen za blaženega.

Župan Carpija Alberto Bellelli je papežu podaril kamen iz nekdanjega prehodnega taborišča Fossoli. Taborišče, ki leži severno od Carpija, je od leta 1943 služilo kot zbirališče italijanske opozicije in judov. Po vojni so v njem nastanili begunce.

Papež je iz Carpija odpotoval še v Mirandolo, kjer je tamkajšnje meščane spodbudil k popotresni obnovi. Skoraj pet let po uničujočem potresu »se ne smejo vdati težavam in zapletom, ki nastajajo pri obnovi. Sveti oče je prepričan, da bo z dobro voljo vseh pristojnih tudi pokrajini Emilija Romanja kmalu vrnjena podoba pred naravno katastrofo.

Frančišek je dejal, da se zaveda škode, povzročene na »človeški in kulturni dediščini«, predvsem pa misli na »notranje rane« tistih, ki so v potresu izgubili svojce ali vir svojega dohodka. »Brazgotine ostajajo, je dejal papež. Tudi v bolečih dogodkih pa bi morali verniki prepoznati in sprejeti »skrivnostno navzočnost« ljubečega Očeta.

Iz Mirandole se je sveti oče odpravil še v vasico San Giacomo Roncole, kjer je položil venec pred spomenik žrtvam potresa.

Vir: Kathpress
Foto: splet / VR / AP