Papež Benedikt XVI. je vzhodnim Cerkvam zaželel blagoslovljene božične praznike. Po včerajšnji molitvi angelovega češčenja na Trgu sv. Petra v Vatikanu je izrekel svoj pozdrav ‘bratom in sestram v vzhodnih Cerkvah’, ki po starem julijanskem koledarju praznik Gospodovega rojstva obhajajo 7. januarja. Skrivnost luči je vir veselja in miru za vsako družino in skupnost, je dejal sveti oče.

Božični dan v julijanskem koledarju, ki ga še danes zvesto upošteva okoli tristo milijonov pravoslavnih in več kot sto milijonov staroorientalskih kristjanov po vsem svetu, se obhaja 7. januarja po gregorijanskem koledarju. Razlika med obema časovnima izračunoma znaša trinajst dni. Na današnji dan Božič praznujejo pravoslavne Cerkve v Jeruzalemu, Rusiji, Srbiji, na Poljskem, v Češki republiki in na Slovaškem, pa v Gruziji, Ukrajini ter v grškem samostanu Atos. Sem sodijo še staroorientalske Cerkve, kot so koptska in etiopska.

Druge pravoslavne Cerkve praznujejo Božič 25. decembra po gregorijanskem koledarju. Med te sodijo carigrajska (ekumenski patriarhat), aleksandrijska, antiohijska, romunska, bolgarska, ciprska, grška, albanska in finska Cerkev.

Ozadje različnih datumov je uvedba gregorijanskega koledarja, ki ga je leta 1582 predstavil papež Gregor XIII. S tem je bil ukinjen julijanski koledar iz časa Julija Cezarja. Nekatere pravoslavne Cerkve so obdržale štetje julijanskega koledarja, druge pa so leta 1923 prevzele gregorijanskega.