Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel poverilna pisma novega nemškega veleposlanika pri Svetem sedežu, Walterja Jürgena Schmida, v svojem nagovoru pa izpostavil vprašanja Boga, družine, biotehnologije in medijev. Sveti oče je diplomata, ki je pred prihodom v Italijo diplomatsko službo opravljal v Moskvi, sprejel v svoji letni rezidenci v Castel Gandolfu. Schmid bo na mestu veleposlanika v Vatikanu nasledil Hansa-Henninga Horstmanna, ki po štirih letih zapušča diplomatsko službo in odhaja v pokoj.

Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je sveti oče v svojem govoru novemu nemškemu veleposlaniku izpostavil težnje v današnji družbi, ko se na mesto krščanskega Boga, ki je Oseba in ki se razodeva v Svetem pismu, postavlja neko višje, skrivnostno in nedoločeno bitje, ki ima le nejasen odnos z osebnim življenjem človeka. Če nekdo zavrže vero v osebnega Boga, se kot alternativa pojavi 'bog', ki ne pozna, ne sliši in ne govori, nima pa tudi hotenja. Če pa Bog nima svoje lastne volje, se na koncu ne more več razločevati med dobrim in zlom, je izpostavil papež. Dobro in zlo nista več v medsebojnem protislovju, ampak v nasprotju, v katerem eno dopolnjuje drugo. Človek na ta način izgubi svojo moralno in duhovno moč, ki je potrebna za celostni razvoj osebe, je opozoril Benedikt XVI. in nadaljeval, da iz priznanja Boga, ki je Oseba, sledi, da je vrednostna ureditev legitimna.

Papež je z zaskrbljenostjo izpostavil naraščajočo težnjo, da bi se iz družbene zavesti izbrisal krščanski koncept zakonske zveze in družine. Zakon je namreč trajna zveza ljubezni med enim moškim in eno žensko in je vedno odprt za prenašanje življenja. Da bi se partnerja za vedno zavezala medsebojnemu odnosu, pa je po papeževih besedah potrebna določena osebnostna zrelost ter tudi osnovna življenjska in družbena drža, potrebna je torej določena osebna kultura. Razvoj te osebne kulture je odvisen tudi od družbenega razvoja, je poudaril papež in dodal, da Cerkev nikakor ne more sprejeti pobud, ki predlagajo alternativne modele zakonskega in družinskega življenja.

Benedikt XVI. se je dotaknil tudi vprašanja biotehnološkega in medicinskega razvoja, pri čemer je poudaril, da ima človek vedno prednost pred ostalimi cilji. Nove biotehnološke in medicinske možnosti nas pogostokrat postavljajo v težke situacije, ki so podobne hoji po robu, je dejal in nadaljeval, da je naša dolžnost, da skrbno preučimo, do katere meje lahko te metode pomagajo človeku in kje gre za manipulacijo in za nasilje nad človeško identiteto. Tega razvoja ne moremo zavrniti, je še dejal papež, vendar moramo biti zelo budni.