Papežev atentator bi bil rad krščen
Papežev atentator bi bil rad krščen
Mehmet Ali Agca, ki je 13. maja 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II., zaradi česar v Turčiji preživlja zaporno kazen, bi bil po lastnih navedbah rad krščen. V pogovoru za rimski dnevnik ‘La Repubblica’ je povedal, da bi ‘rad postal katoličan, se krstil v baziliki sv. Petra v Vatikanu in vsemu svetu oznanil svojo vero’.
Pojasnil je, da je prehodil notranjo pot in zdaj veruje v enega samega Boga. Po njegovih besedah današnji svet, prežet s sovraštvom in nasiljem, potrebuje globalno ustanovo kot je katoliška Cerkev, ki med ljudstvi oznanja mir, ljubezen in solidarnost. 51-letni Agca, ki bo januarja 2010 svoboden človek, si želi potovati, živeti mirno in vsakdanje življenje ter delati. Želi si portugalskega državljanstva, saj so Marijina prikazovanja v portugalski Fatimi papežu Janezu Pavlu II. izredno veliko pomenila.
O vzrokih svojega napada na tedanjega papeža ni želel govoriti. Njegova velika želja je nekoč obiskati papežev grob, saj je bil Janez Pavel II. po njegovem mnenju najprijaznejši in najspoštljivejši človek zadnjih desetletij. V njegovi turški domovini lepo ravnajo z njim, kljub temu pa pogreša Italijo. Seveda pogreša svobodo, vendar, kot pravi sam, bo kmalu na prostosti.
Agca je leta 1981 streljal na Janeza Pavla II., o motivu za to dejanje pa se je razpravljalo dolgo časa in obstajale so zelo nasprotujoče si razlage. Dve leti po atentatu je Janez Pavel II. svojega atentatorja obiskal v ječi in mu odpustil njegovo dejanje. Za atentat je Agca v italijanskih zaporih preživel 19 let, junija 2000 pa ga je takratni italijanski predsednik Campi pomilostil. V svoji domovini preživlja Agca, ki prihaja iz desno radikalnih krogov, zaporno kazen zaradi umora nekdanjega glavnega urednika časopisa ‘Milliyet’ Abdija Ipekcija leta 1979 ter zaradi dveh roparskih napadov, ki jih je izvršil v sedemdesetih letih.
Agca prihaja iz vzhodne Anatolije, kjer je v tradicionalnih družinah še vedno živ spomin na močno prisotnost krščanstva do strogih ukrepov turškega ‘Komiteja za enotnost in napredek’ leta 1915.