Papežev tridnevni obisk Cipra je bil izredno uspešen, še posebej na ekumenskem področju, je v pogovoru za vatikanski radio dejal tiskovni predstavnik Svetega sedeža pater Federico Lombardi. Spomnil je na objem miru med svetim očetom in ciprskim pravoslavnim nadškofom Krisostomosom II. pri sveti maši v ciprski prestolnici Nikoziji, ki ga je označil za znamenje napredka na dolgi ekumenski poti. Srečanje s pravoslavno Cerkvijo je bilo zagotovo pozitivno, je poudaril papežev tiskovni predstavnik, ki je v nadaljevanju izpostavil tudi srečanja Benedikta XVI. s ciprsko katoliško skupnostjo.

Papež se je s katoličani, ki predstavljajo petindvajset odstotkov ciprskega prebivalstva, sestal najprej v soboto na maronitski osnovni šoli, nato pri sveti maši v cerkvi Svetega križa, ki jo je daroval v navzočnosti ciprskih duhovnikov, redovnikov, redovnic, diakonov, katehistov in članov cerkvenih gibanj, zadnjič pa v nedeljo dopoldne pri slovesni sveti maši, med katero je patriarhom in nadškofom z Bližnjega vzhoda izročil delovni dokument za zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod. Omenjene svete maše se je po Lombardijevih besedah udeležilo vsaj deset tisoč katoličanov, torej večina, ki živi v tej otoški državi.

V nadaljevanju pogovora je tiskovni predstavnik Svetega sedeža spomnil na papeževa srečanja s predstavniki političnih in cerkvenih oblasti na Cipru, pri čemer je dejal, da je bilo tudi s tega vidika papeževo 16. apostolsko potovanje izven Italije in prvo na Ciper bogato in pomenljivo. Predstavniki političnih in cerkvenih oblasti so papežu zaupali svoja pričakovanja in težave, s katerimi se spoprijemajo in ki so povezane z razdelitvijo otoka na severni in južni del, izpostavili pa so tudi nevarnost izgube krščanske kulturne dediščine, je dejal pater Lombardi in pojasnil, da je sveti oče na vprašanja glede delitve Cipra na Republiko Ciper in Republiko Severni Ciper odgovoril zelo jasno. Poudaril je, da je za razrešitev navedenih vprašanj potrebno predvsem zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in pravic oseb, ki so se bile prisiljene odseliti, do vrnitve v njihov rojstni kraj. Kot je znano, se je bilo namreč po letu 1974, ko na Ciper vdrla turška vojska, več kot 200.000 ljudi prisiljenih odseliti na jug države.

Pater Lombardi je v pogovoru omenil tudi papežev poziv k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa je poudaril, da je konkretni odgovor svetega očeta na nemirne razmere, v katerih živijo in delujejo kristjani na Bližnjem vzhodu, prav zasedanje posebne škofovske sinode, ki bo od 10. do 24. oktobra potekala v Vatikanu na temo ‘Katoliška Cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje’. Sinoda za Bližnji vzhod želi namreč po Lombardijevih besedah katoliški Cerkvi na Bližnjem vzhodu vliti moči in navdušenja za pričevanje za vero.