Papež Benedikt XVI. je svojo katehezo na včerajšnji splošni avdienci posvetil svetemu Jožefu Cafassu, zavetniku zapornikov, ter izpostavil pomen duhovnega vodstva. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je sveti oče zbrane vernike spomnil na leto duhovništva, ki je ob stopetdeseti obletnici smrti svetega arškega župnika Janeza Marije Vianneya potekalo od 19. junija lani do 11. junija letos, ter poudaril, da je bil to čas milosti, ki je že in še bo obrodil dragocene sadove.

Vernike, zbrane na Trgu svetega Petra v Vatikanu, je pozval, naj molijo za vse, ki so se odzvali na klic k duhovništvu. Med njimi je izpostavil svetega Jožefa Cafassa iz italijanskega Torina, od čigar smrti je 23. junija ravno tako minilo stopetdeset let, ter ga označil za velik in bogat lik duhovnika. Njegov nauk nikoli ni bil abstrakten in ni temeljil le na knjigah, ki so se uporabljale v tistem času, temveč je izviral iz žive izkušnje Božjega usmiljenja in globokega poznavanja človeške duše, pridobljenega v času, ki ga je preživel v spovednicah. Njegova šola je bila prava šola duhovniškega življenja, je poudaril sveti oče in pojasnil, da je sveti Jožef Cafasso ustanovil šolo za življenje in duhovniško svetost, kjer se je poleg številnih drugih duhovnikov šolal tudi njegov sovaščan sveti Janez Bosco, ki je omenjeni šoli pripisal vrline, kot so tišina, preudarnost in previdnost.

Sveti oče je, ko je govoril o značilnostih šole svetega Jožefa Cafassa, izpostavil pomen učiteljevega spoštovanja učenca in njegove osebnosti, prav tako pa tudi učiteljevo pomoč učencu pri odkrivanju Božje volje. To je znamenje modrosti duhovnega učitelja in učenčeve inteligence, je poudaril Benedikt XVI. Dragi prijatelji, je nadaljeval, to je dragoceno vodilo za vse, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja mladih rodov ter hkrati tudi glasen opomin, kako pomembno je v življenju imeti duhovno vodstvo, ki nam pomaga razumeti, kaj je tisto, kar si za nas in od nas želi Bog.

Sveti Jožef Cafasso je bil po papeževih besedah vedno blizu zadnjim in tistim na robu družbe, predvsem zapornikom, ki so v tistih časih v piemontskem središču živeli v nečloveških življenjskih pogojih. Omenjeni svetnik se je posvečal predvsem zapornikom, obsojenim na smrt, ki jim je nudil duhovno in človeško pomoč. Kakih sedeminpetdeset jih je pospremil do vislic. Njegova preprosta navzočnost jim je dobro dela in jih razvedrila, dotaknila se je tudi src, ki so zaradi življenjskih težav otrdnila, predvsem pa je razsvetljevala in premikala brezbrižne vesti, je še poudaril papež.

Po katehezi in njenih povzetkih v večjih svetovnih jezikih je sveti oče še v več jezikih pozdravil romarje iz vsega sveta. Med njimi so bili tudi verniki iz Slovenije in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Papež je ljubljanskemu nadškofu namenil poseben pozdrav in mu kot bratu v škofovski službi zaželel, naj ga zgled svetih apostolov Petra in Pavla vodi pri odgovorni službi, ki mu je zaupana. Ob koncu je nadškofu in vsem slovenskim romarjem podelil apostolski blagoslov.