Foto: Vatican Media

Hagija Sofija »je najsvetejše, kar imamo kot grška pravoslavna Cerkev«, je v pogovoru za septembrsko številko nemške revije Kirche In poudaril carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. Odločno je obsodil preobrazbo znamenitega svetišča iz muzeja v mošejo, kar so turške oblasti storile konec letošnjega julija: »Če naj bi bila Hagija Sofija spet prostor molitve, bi morala služiti kot krščansko svetišče. Zgrajena je bila kot cerkev in ne kot mošeja.«

Carigrajski patriarhat je bil dosti bolj zadovoljen s statusom Hagije Sofije kot muzeja, za kar si je prizadeval do zadnjega in dejansko ni verjel, da bodo turške oblasti v svetišču znova uredile mošejo. Toda: »Zdaj se bomo uprli danim dejstvom, ne le pravoslavni. Celotno krščanstvo se bo odzvalo, ne glede na veroizpoved. Naj gre za katoličane, protestante ali pravoslavne, vsi se bodo uprli,« je v pogovoru za omenjeno revijo izjavil patriarh.

Bartolomej je znova potrdil zahtevo ekumenskega patriarhata do Hagije Sofije: »Nam pripada, to je naša 'velika cerkev'. V prihodnosti Hagije Sofije jo bo naš patriarhat imenoval 'velika Kristusova cerkev'.«

Nismo v položaju, ko bi lahko postavljali zahteve

Na vprašanje, ali še upa, da bo kdaj osebno lahko obhajal bogoslužje v znamenitem svetišču, patriarh odgovarja: »Kdo ve, ali bo Hagija Sofija kdaj spet smela biti cerkev? Ni nemogoče, vendar ne mislim, da se bo to zgodilo prav kmalu. Odvisno je od razvoja dogodkov v Turčiji in njenega odnosa do evropskega združevanja.«

Dovoljenje za obhajanje evharističnega bogoslužja, enkrat ali dvakrat na leto, za božič ali veliko noč, bi bila prijateljska gesta do kristjanov in priznanje dejstva, da je bila ta zgradba postavljena kot cerkev. Bartolomej: »Če želijo turške oblasti kristjanom v državi izkazati svojo naklonjenost, bomo to izredno cenili. Nismo v položaju, ko bi lahko postavljali zahteve, in poudarjam, da se to zaenkrat zdi še povsem nemogoče.«

Kristjani spoštujemo vero muslimanov

Poleg preobrazbe Hagije Sofije je patriarh močno zaskrbljen tudi glede turške verske politike. Že leta 2016 je v prošnji turškemu uradu za verska vprašanja opozoril, da je bilo v zadnjih letih opaziti več preobrazb cerkva v muzeje, vse pa se imenujejo Hagija Sofija. To ne more biti naključje, meni patriarh. Kot primere je navedel zgodovinske cerkve v mestu Bizye (Vize) v Trakiji, v Nikeji (Izniku) in Trapezuntu (Trabzonu). Te cerkve, ki so kot muzeji mišljene kot kulturni in turistični cilji, so vse nastale po zgledu carigrajske Hagije Sofije.

Patriarh je poudaril, da si bo kljub temu še naprej prizadeval za medsebojno spoštovanje verskih skupnosti: »Ravno sem turškim muslimanom in njihovemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu voščil za praznik, Kurban Bajram. Kristjani spoštujemo njihovo vero, vendar imamo tudi svoje zahteve: da tudi oni spoštujejo našo, predvsem pa svete kraje naših prednikov.«