Pri Goriški Mohorjevi družbi so izdali zbirko pesmi, ki jih je Vladimir Kos več kot dvajset let objavljal v Koledarju GMD.

Zbirka Vladimirja Kosa Kot sonca zlat zaton prinaša izbor pesmi, ki jih je jezuitski pater misijonar Vladimir Kos že nad dvajset let iz daljnega Tokia v pisemski pošiljki redno vsako leto pošiljal na uredništvo Goriške Mohorjeve družbe za objavo v letnih Koledarjih. Ta mala antologijska zbirka »koledarskih pesmi« nudi istočasno kronološki vpogled v avtorjevo pesniško ustvarjanje, tako s slogovnega, kot z vsebinskega vidika.

Religiozna in domoljubna tematika

Kot je v svoji temeljiti spremni besedi podčrtala urednica zbirke dr. Maja Melinc Mlekuž, je ta »nastala kot poklon izjemnemu mislecu, ki mu je v poeziji na pretanjen način uspelo vzpostaviti vez med domovino in svetom, med tradicionalnim, modernim in japonskim pesniškim izrazom.«

Slovensko, japonsko in krščansko izročilo pesniku predstavljajo vir navdiha, saj se njegove življenjske izkušnje »čisto naravno in neprisiljeno prelivajo v njegova dela«.

Poezijo Vladimirja Kosa označujeta predvsem bivanjska in teološka tematika, odeti v svet kontemplacije. Njegov slog se tako izraža na poseben in izviren način: gre mešanico podob iz narave, religiozne izpovedi in vsakdanje govorice iz sodobnega življenja.

Pogosto piše prav o stvareh, ki jih imamo vsi pred seboj, o pticah in cveticah, o vonju in barvah, ki odsevajo njegov odnos do stvarstva. Iz njegovih verskih občutij pogosto izžareva njegova globoka navezanost na Mater Božjo. Prav tako ima pomembno mesto v Kosovi poeziji domoljubna tematika, saj se mu je slovenska beseda in ljubezen do domače zemlje, še zlasti Prekmurja, kot zdomskemu Slovencu, usidrala do srca.

Knjiga je izšla v sodelovanju z Župnijskim zavodom Ljubljana-Dravlje. Oblikovala jo je Jasna Košuta.

Povojni umik v emigracijo

Vladimir Kos se je rodil v Murski Soboti 2. junija 1924. Zgodnje otroštvo je preživel v Prekmurju, potem se je preselil v Maribor, kjer je obiskoval ljudsko šolo in zatem klasično gimnazijo. Kot petošolec je že objavil svoja prva dela v mariborskem časopisu Večernik.

Med nemško okupacijo so Kosovo družino izselili v Srbijo, sam se je nato s ponarejenim potnim listom zatekel v Ljubljano. Leta 1943 so ga tam zgrabili italijanski fašisti in ga za šest mesecev zaprli v taborišče v Gonars. Izpustili so ga po posredovanju papeža Pija XII. Še isto leto je uspešno maturiral in v Ljubljani vstopil v bogoslovje.

Jeseni leta 1944 je bil mobiliziran med domobrance in se maja naslednjega leta z njimi umaknil na Koroško. S pomočjo slovenskih ljudi mu je uspelo ilegalno prestopiti avstrijsko-italijansko mejo in priti v semenišče pri Padovi. V begunski teološki fakulteti v Pragli je dokončal študij filozofije, na papeški univerzi Gregoriana pa je pri profesorju Truhlarju leta 1953 doktoriral iz duhovne teologije.

Po zaključku študija se je odločil za misijonsko službo, zaprosil za vstop med jezuite in se prijavil za Japonsko, kjer so jezuiti tedaj odprli misijonsko provinco. Noviciat je dve leti opravil na Irskem, kjer je imel priložnost se soočiti z modernistično poezijo, zlasti Eliota, Spenderja in Lorco, kar je imelo velik vpliv na njegovo nadaljnje pesniško ustvarjanje.

Nad 70 let pesnik

Njegovi prvi dve pesniški zbirki sta v letih 1945–1946 izšli v Linzu. Med obdobjem na Irskem se je stalno dopisoval z Zorkom Simčičem v Buenos Airesu, sodeloval pri pisanju za revijo Meddobje. Leta 1955 je v Buenos Airesu pri Slovenski kulturni akciji izšla njegova pesniška zbirka Križev pot prosečih, kateri so v naslednjih desetletjih sledile še tri druge. Leta 1960 je v Tokiu v samozaložbi izdal zbirko Dober večer, Tokio. Od leta 1998 dalje pa so njegove pesniške zbirke izhajale v matični domovini, najprej pri založbi Obzorja, sledile so si v Murski Soboti, pri Celjski Mohorjevi družbi, Družini, Mladinski knjigi, v zadnjem desetletju pa so v glavnem izšle pri Župnijskem zavodu oz. Založbi Dravlje.

Za svoje literarno ustvarjanje je p. Vladimir Kos leta 1971 je prejel zamejsko in zdomsko literarno nagrado Vstajenje, leta 2004 Zlati red za zasluge Republike Slovenije, za pesniški zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je leta 2014 prejel nagrado Prešernovega sklada.