Peti Nikodemov večer je nosil naslov Novo vino v stare mehove. O tradicionalni in osebni veri so razpravljali gospa Berta Golob, dr. Igor Škamperle in Slavko Rebec.

Slavko Rebec o ravnotežju med tradicijo in osebno vero razmišlja v podobi pletenke kruha. Meni, da je vera užitna moč za življenje vedno takrat, kadar Cerkvi uspe splesti v umirjeno celoto tako tradicijo, kot osebno vero. Trdno je prepričan, da je to perspektiva tudi našega časa.

Berta Golob je dejala, bi bilo potrebno okrepiti vse tri stebre krščanstva: molitev, dobra dela in post. Meni, da je potrebno lepoto molitve razložiti in približati že otrokom. Molitev naj povezuje celo družino. Moli večkrat. Moli dobro, poudarja.

Posebnost našega časa je, da živimo v neki horizontali, v paradigmi, kjer so vse vrline postavljene na isto raven. Kljub vsemu izobilju ostaja človek vseeno nezadovoljen in išče nekaj presežnega. K presežnosti nas napeljujejo zgodovinska izročila, človekova vera in kar človekovo eksistenco presega, odpira k neskončnosti, k Bogu, pa meni Igor Škamperle.


Kristina Krašna je o večeru takole strnila vtise:
Nikodemov večer so v ponedeljek, 19. 11. 2012, s svojimi izkušnjami in mislimi obogatili gostje msgr. Slavko Rebec, rektor Škofijske gimnazije Vipava, ga. Berta Golob, književnica, in dr. Igor Škamperle, sociolog kulture. Ob naslovu večera Novo vino v stare mehove so gostje razmišljali o odnosu med tradicionalno in osebno vero. Krovni dokument Pridite in poglejte, na katerega se navezujejo letošnji Nikodemovi večeri, namreč med temeljna načela pastoralnih sprememb uvršča tudi načelo, ki se nanaša na osebno in tradicionalno vero: od množičnega krščanstva k občestveni in osebni veri.

V naši družbi se tradicijo večkrat razume kot nekaj negativnega. Vendar tradicija sama po sebi ni slaba, pač pa je potrebna, saj daje življenju potreben ritem. V krščanstvu nam tradicijo predstavlja izročilo, kar ni nič drugega kot zapis osebne vere. Tako lahko vidimo, da se tradicija in osebna vera dopolnjujeta oziroma med njima ni prepada, kot je poudaril g. Slavko Rebec.

Tradicijo lahko v krščanstvu prepoznamo tudi v obredih. Kot je povedal dr. Igor Škamperle, obred človeka pomiri. Tega pa smo potrebni tudi v današnjem času, ko postaja človek vse bolj razdražen. To je njegov odgovor na množico oglasov, s katerimi je bombandiran. Človek ob vseh teh dražljajih pogreša mir, zbranost in občutek svetega, čeprav se včasih sploh ne zaveda, kaj v resnici pogreša. Pri tem si lažje pomagajo tisti, ki so bili v občutja svetega vpeljani že z vzgojo. Tudi Berta Golob je poudarila pomen krščanske vzgoje in zgleda staršev. Otrok s tem srka krščanstvo vase, vendar je potreben tudi trenutek, ko otrok ali že mladostnik sam pride do globjega spoznanja, kdo je Bog, in z Njim naveže osebni odnos. Krščanstvo je namreč osebna vera, kot je opomnil dr. Igor Škamperle. Bog je oseba in z njim smemo in lahko navežemo intimen, oseben in človeški odnos.

Naj bodo te misli vsem v spodbudo pri iskanju ravnotežja med tradicionalno in osebno vero.


Foto: Tatjana Splichal