Zapri
Iskanje

Petra Jelenko Roth: Soočanje s poporodno depresijo

Za vas piše:
Alenka Klemenc
Objava: 10. 10. 2021 / 00:30
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.10.2021 / 10:42
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Petra Jelenko Roth: Soočanje s poporodno depresijo

Petra Jelenko Roth: Soočanje s poporodno depresijo
O vzrokih za poporodno depresijo in soočanju z boleznijo, ki doleti vsako šesto porodnico, s psihiatrinjo Petro Jelenko Roth. FOTO: Vid Ponikvar, Sportida.
Materinstvo je običajno povezano z občutji izpolnjenosti in veselja.

Ni malo mam, ki povedo, da imajo med nosečnostjo in ob otrocih celo več energije kot sicer. Pri vseh pa se ne zgodi tako. Vsaka šesta mama se po porodu sooči z utrujenostjo, izčrpanostjo in malodušjem, ki je večje od običajnega; zbolijo za poporodno depresijo. 

Če je stanje hudo in traja predolgo, je potrebno tudi zdravljenje. O tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo Petro Jelenko Roth, eno od vodilnih slovenskih strokovnjakinj za duševno zdravje v obporodnem obdobju.

Kako prepoznamo, da ima mama porodno depresijo (PD)?

V pojem PD radi zapakiramo vse vrste stisk po porodu: od depresije, tesnobe, paničnih napadov, do obsesivno-kompulzivne simptomatike in poporodne psihoze. Pogosto gre za nadaljevanje ali stopnjevanje stisk, ki so se začele že v nosečnosti in pred njo. 

Za depresijo v kateremkoli obdobju življenja veljajo isti kriteriji, poporodna imenujemo tisto, ki poteka v prvem letu po porodu. Kaže se na različne načine, diagnozo pa postavimo, ko vsaj dva tedna traja nekaj od naslednjih težav: žalost, potrtost, nezmožnost razveseliti se in uživati, neobičajna utrujenost, nepojasnjene bolečine, težave s spanjem, koncentracijo, odločanjem, pretirani občutki krivde, nezadostnosti in v skrajnem primeru razmišljanje o dokončanju življenja. 

Pogosto gre z roko v roki s hudo tesnobo. Za žensko, ki se je veselila materinstva in uživanja s svojim otrokom, je zelo hudo, ko zjutraj nima energije niti volje, da bi vstala iz postelje. Kljub temu, da je najpogostejši poporodni zaplet, mame z depresijo ne iščejo množično pomoči zase.

Zakaj?

Morda ne vedo dobro, kaj se jim dogaja. Morda mislijo, da je to nekaj normalnega in da bo že minilo. Morda si ne upajo priznati, jim je nerodno ... Veliko jih niti ne ve, da obstaja pomoč in da se lahko pozdravijo. Po porodu se ukvarjamo z otrokom, a je zraven tudi ženska, ki bo vrsto let njegovo zatočišče in opora.

Mama, ki trpi za depresijo, ki se ji je svet obrnil na glavo, težko zmore vse to. Nima energije in je v stiski, pomoč potrebuje čim prej, šteje vsak teden. Doma ostane skoraj eno leto, a ima vsak dan ogromno dela, tako fizičnega kot čustvenega, takega, ki se vidi, in tudi takega, ki se ne vidi in ne more ga odložiti. Ne bo poležavala in komaj si bo uspela vzeti kaj časa zase.

Kaj vam mame, ki pridejo po pomoč, povedo v ambulanti?

Statistični podatki kažejo, da strokovno pomoč poišče le vsaka peta mama, ki trpi za depresijo. Večinoma pridejo potem, ko drugi zdravniki niso našli vzroka in so izčrpale že vse načine samopomoči, pa se jim počutje ni izboljšalo. 

Pričakovale so blažene občutke z otročkom, ki pa jih ni, in to doživljajo kot poraz. Povedo, da se zavedajo, da si vsak otrok zasluži dober začetek, a da si niso hotele priznati, da je nekaj narobe, da jih je bilo sram in strah priti, bale so se, da bi jim vzeli otročka, če bi ugotovili, da z njimi nekaj ni v redu, ali pa da jo bo zapustil partner, ker ni nič od nje. 

Ko razumejo, da je to bolezen, ki si je niso same povzročile in ki se da lepo pozdraviti, jim odleže. 

Tudi bližnji so utrujeni, zmedeni in ne vedo več, kako pomagati, včasih pridejo kar sami po nasvet. V depresiji je zelo težko biti iniciativen in narediti korake, ki zahtevajo veliko energije. Ko pridejo in spregovorijo o svoji stiski, so naredile velik prvi korak k okrevanju.

Mama ostane doma ostane eno leto, a ima vsak dan ogromno dela, tako fizičnega kot čustvenega. FOTO: Pexels.

Kako jo zdravite?

Če je depresija zelo huda, običajno pomagajo samo zdravila. Če pa je blaga, najprej predlagamo spremembo dnevnih rutin, da gospodinjska opravila doma prevzamejo partner ali bližnji, s katerimi se dobro razume. 

Dodamo še čas zase, redno telesno aktivnost in dobro mero zabave, kar ji na začetku sploh ne bo lahko, ker se bo težko ločila od otroka, tudi za pol ure. Od naravnih zdravil so kar dobro raziskani učinki maščobnih kislin omega 3 in šentjanževka, ki zaležejo pri bolj blagih oblikah depresije. 

Če to v tednu ali dveh ne deluje, začnemo razmišljati naprej, o psihoterapiji in na koncu o zdravilih, najpogosteje antidepresivih (AD).

Kaj AD naredijo v telesu, zakaj pomagajo?

V idealnem primeru pomirijo, sprostijo, izboljšajo razpoloženje in dajo moč, prve učinke občutimo v tednu ali dveh. Ne povzročajo odvisnosti. Točno to potrebuje mama s hudo depresijo. Uravnajo namreč aktivnost predelov možganov, kjer se dogaja čustvovanje in anksioznost. 

Ko nam avto ne vžge, mu moramo v akumulator dovesti dodatno energijo za vžig. Tako nam AD dajo tako potrebno začetno energijo, da lahko počasi speljemo do svoje običajne hitrosti in do želenega cilja, na poti pa se naučimo, kaj narediti, da se akumulator znova ne izprazni.

Depresivna ali zelo tesnobna oseba nima energije za to, saj vso porabi za to, da se prebija iz dneva v dan.

Kaj bi rekli mamam, ki se zdaj soočajo s PD?

Po najboljših močeh naj skrbijo za svoje počutje, ker bo to blagodejno za otroka in bližnje. Če ne gre, naj se pogovorijo z nekom, ki mu zaupajo, in če ne zmorejo same, naj ne odlašajo in naj povejo, kako jim je. Morda partnerju, mami, prijateljici. 

V ginekološki ambulanti, pri pediatru in pri patronažni sestri, ki jo obiskuje po porodu, na spletni strani zdaj.net bodo dobile dobre informacije o tem, kam se lahko obrnejo. Lahko mi tudi pišejo (petra.jroth@gmail.com).


Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (39/2021). 

Nalaganje
Nazaj na vrh