Po sprejetju konec letošnjega maja in uveljavitvi v začetku junija so na pristojnih ministrstvih stekli tudi konkretni postopki za uresničevanje določil sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Osrednji nosilec teh dejavnosti je ministrstvo za obrambo, kjer deluje direktorat za vojne veterane in vojaško dediščino, v njegovem okviru pa sektor za vojna grobišča in grobove. Njihovi predstavniki so 23. septembra javnosti predstavili dosedanje korake.

Skoraj 70.000 pozabljenih

Državna sekretarka na ministrstvu za obrambo dr. Vida Čadonič Špelič je spomnila na ključna področja, ki jih ureja majska zakonska novela in pristojne zavezuje h konkretnim korakom za implementacijo.

Dr. Vida Čadonič Špelič, državna sekretarka na ministrstvu za obrambo. FOTO: Bogomir Štefanič

Prvo področje je izvedba postopka za izdajo odločbe o ugotovitvi smrti žrtev. Ko je dr. Čadonič Špelič prišla na ministrstvo, je na veliko presenečenje ugotovila, da za skoraj 70.000 ljudi (natančneje: 69.521) ne obstaja dokument o njihovi smrti, čeprav so zapisani v matičnih knjigah. »To so ljudje, ki jim ta država še ni priznala smrti, ki jih je država pozabila,« je dejala državna sekretarka, zato je vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč (vodi jo zgodovinar dr. Mitja Ferenc) na ministrstvo za notranje zadeve skladno s členom novega zakona dala zahtevo za začetek postopka za njihov vpis v register umrlih. Ta del izvajanja zakona je sicer v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, vendar je tudi na tem področju vzpostavljeno tesno sodelovanje z ministrstvom za obrambo, ki vodi in usklajuje večino postopkov, kot jih določa zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.

Prva možnost za oddajo vzorcev DNK bo že sredi novembra.

Kmalu začetek zbiranja DNK vzorcev

Drugo področje, na katerem so bili sodelavci ministrstva za obrambo v zadnjih mesecih posebej dejavni, je bila priprava podzakonskih aktov za področji identifikacije žrtev, izkopanih iz prikritih morišč in grobišč, ter njihov pietetni prenos in pokop.

Pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci in profili DNK za namen identifikacije žrtev iz prikritih grobišč je bil sprejet sredi avgusta, v veljavo pa je stopil 2. septembra. Po besedah dr. Vide Čadonič Špelič gre za zelo poseben, tako rekoč unikaten pravilnik, tudi na evropski ravni. Med drugim določa izvajalca postopkov (to je Nacionalni forenzični laboratorij, ki deluje pri ministrstvu za notranje zadeve), postopek odvzema bioloških vzorcev, opravljanja njihovih analiz, vzpostavitev njihovega registra … Namen teh postopkov je jasen: da bi lahko še živi sorodniki žrtev, do sedaj in v prihodnje izkopanih iz prikritih grobišč, lahko prišli do podatka, kje so oz. bodo pokopani njihovi umrli svojci. Tudi ta pravilnik je nastal v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve, ki bo po napovedih v prihodnjih dneh objavilo natančnejše informacije o konkretni izvedbi zbiranja referenčnih vzorcev. 

Kot smo na spletni strani Družine že poročali, bo prva možnost za oddajo teh vzorcev, za kar bo poskrbela policija, že sredi novembra; a kot že zapisano: podrobnejše informacije sledijo in jih bomo objavili tudi na naši spletni strani.

Ena temeljnih zahtev zakonske novele je pokop posmrtnih ostankov na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana (MOL).

Pravilnik, ki konkretizira pokop na Žalah

TUKAJ pa smo že poročali tudi o drugem pravilniku, ki ga pristojnim nalaga novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (minister za obrambo ga je podpisal 18. septembra, v veljavo pa stopa 3. oktobra), in sicer pravilnik o pogojih za pietetni prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev.

Ta pravilnik med drugim operacionalizira eno temeljnih zahtev omenjene zakonske novele: pokop posmrtnih ostankov na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana (MOL). Dejansko je zdaj vzpostavljen nujno potrebno pravni in postopkovni okvir za pokop v skladu z željami svojcev, a tu je znana ovira: vodstvo Mestne občine Ljubljana.

Zakonodaja predvideva, da pristojni zagotovijo pokopno mesto na Žalah v sodelovanju ministrstva za obrambo, vladne komisije za grobišča, pristojnih za kulturno-varstveno področje ter seveda upravljalca (javno podjetje Žale) in lastnika (MOL) pokopališča. Izvedenih je bilo že več izmenjav komunikacij in osebnih srečanj vseh deležnikov, tudi srečanje s podžupanoma MOL, žal pa, kot je dejala dr. Vida Čadonič Špelič, s strani MOL ni bilo odgovora.

Zadržanje zakona bi ustavno sodišče lahko odredilo le, če bi zaradi njegovega izvajanja prišlo do nepopravljive škode, ta pa se »pravzaprav že 81 let dogaja ljudem, ki so brez groba, in njihovim svojcem«.

Komu se dejansko dogaja nepopravljiva škoda? 

Pravzaprav je neke vrste odgovor prišel nedavno, in sicer preko obvestila, da je MOL pri ustavnem sodišču vložil zahtevi za začasno zadržanje izvajanja novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter za njegovo ustavno presojo. Ministrstvo za obrambo je že pripravilo odgovor na to potezo, za katero se je MOL odločil tako rekoč hkrati z objavo pravilnika o pokopu žrtev; odgovor je bil že posredovan vladi in nadalje državnemu zboru.

Kot je dejala državna sekretarka, ne vidijo nobenega razloga ne za zadržanje izvajanja zakona ne za njegovo morebitno neustavnost, zato bodo z aktivnostmi za pokop posmrtnih ostankov na Žalah nadaljevali. Zadržanje zakona bi namreč ustavno sodišče lahko odredilo le, če bi zaradi njegovega izvajanja prišlo do nepopravljive škode, ta pa se »pravzaprav že 81 let dogaja ljudem, ki so brez groba, in njihovim svojcem«.

»Prepričani smo, da se bo ta pokop nekoč zgodil – te žrtve si zaslužijo spoštovanje, to pa je, da najdejo svoj grob in da njihovi svojci vedo, kje lahko prižgejo svečo. To je evropsko dejanje in ga mora tudi naša država po 81 letih opraviti,« je dejala dr. Vida Čadonič Špelič. Pri tem računa na podporo slovenske javnosti in vseh pristojnih institucij. Kot se namreč izkazuje, ni več nobene pravne ali kakšne druge formalne ovire za pokop, tudi večina deležnikov v iskanju primerne rešitve za pokopno mesto tvorno sodeluje, ovira je samo v (ne)razumevanju in (ne)sodelovanju trenutnega župana; dr. Vida Čadonič Špelič je zato izrazila pričakovanje, da »bo prišlo tudi do sodelovanja z MOL – če ne pred volitvami, morda po volitvah, sicer bomo uporabili ostala pravna sredstva, ki so nam kot državi na voljo« (natančneje pa teh pravnih sredstev še ni želela napovedati); absurdno je v tem okviru tudi sklicevanje na Ljubljano kot mesto heroj, kajti »heroji se ničesar ne bojijo, najmanj pokojnih«.

Žale so dostopne tako svojcem kot drugim obiskovalcev iz celotne Slovenije; tu so tudi izpolnjeni vsi pogoji za trajno varstvo, vzdrževanje in dostojen spomin na žrtve.

Zakaj Žale?

Zakaj je zakonodajalec kot pokopno mesto za posmrtne ostanke, izkopane iz prikritih morišč in grobišč, izbral prav ljubljanske Žale? Nekaj ključnih razlogov za to je podal Klemen Karlin, v. d. generalnega direktorja direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino.

Klemen Karlin, v. d. generalnega direktorja direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino. FOTO: Bogomir Štefanič

Žale kot osrednje pokopališče v glavnem mestu države so že sedaj prostor državnega spominskega pomena. Na območju Žal so že sedaj urejena tudi druga vojna grobišča: nemško vojaško pokopališče iz druge svetovne vojne, avstrijsko in italijansko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, kostnica žrtev prve svetovne vojne, v kateri so shranjeni posmrtni ostanki tako avstro-ogrskih vojakov kot tudi ruskih, romunskih, srbskih vojnih ujetnikov. Na Žalah so tudi različna spominska obeležja, denimo kenotaf žrtvam, umrlim v osamosvojitveni vojni leta 1991. Žale so dostopne tako svojcem kot drugim obiskovalcev iz celotne Slovenije; tu so tudi izpolnjeni vsi pogoji za trajno varstvo, vzdrževanje in dostojen spomin na žrtve.

In še: »S pokopom na osrednjem pokopališču v glavnem mestu države bodo vse te žrtve na simbolni ravni sprejete v središče države, v njeno srce, in s tem bo Slovenija, naša država, simbolno pokazala, da jih sprejema kot svoje,« kot je dejal Karlin.

Treba se je zavedati, da začasna hramba posmrtnih ostankov ne more biti trajna.

Vztrajna roka sodelovanja

Ob tem pa je poudaril: z uveljavitvijo pravilnika o pokopu žrtev je sicer začel teči šestmesečni rok za pokop na Žalah, a pristojni na ministrstvu za obrambo ta rok razumejo kot instrukcijski; ne gre torej za to, da bi skušali izvesti pokop brez drugih predhodnih postopkov oz. brez upoštevanja vseh predpisov, tudi ne brez sodelovanja tako z MOL kot z javnim podjetjem, ki upravlja Žale. »Naš glavni cilj je zakonita, strokovna in pietetna izvedba tega pokopa. Seveda pa se je na drugi strani treba zavedati, da začasna hramba posmrtnih ostankov ne more biti trajna,« je dejal Klemen Karlin (in s tem opozoril na dejstvo, da so denimo posmrtni ostanki 3.450 žrtev, oktobra 2022 izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, od prenosa iz Kočevja že dalj časa »začasno« v kostnici v Lipici pri Škofji Loki).

Predstavniki ministrstva za obrambo so doslej že preverjali prostorske pogoje po veljavnem občinskem prostorskem načrtu MOL, preverjali so lastništvo zemljišč na Žalah, kulturno-varstvene omejitve, ki tam veljajo, sestali so se s predstavniki javnega podjetja Žale, ki upravlja pokopališče, s predstavniki oddelka za urejanja prostora MOL, predstavniki zavoda za varstvo kulturno dediščine, s predstavniki ministrstva za kulturo, tudi z vodstvom MOL (tj. obema podžupanoma); pri tem pa so ves čas tesno sodelovali z vladno komisijo za prikrita grobišča. V teh pogovorih in ogledih je bilo že opredeljene več možnih mikrolokacij na Žalah. 

Možnosti za pokop torej so, ovira za izbiro konkretne lokacije pa znana: ljubljanski župan.

Gregor Ivanušič, vodja sektorja za vojne grobove in grobišča. FOTO: Bogomir Štefanič

Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi vodja sektorja za vojne grobove in grobišča Gregor Ivanušič, ki je podrobneje predstavil oba omenjena pravilnika. Omenimo še, da je dolgoletni sodelavec ministrstva za obrambo tudi avtor razstave o vojnih grobiščih v Sloveniji, ki je ta čas postavljena v avli ministrstva za obrambo.