Eugenio Pacelli, kasnejši papež Pij XII. (1939-58), je kmalu po kristalni noči, prelomnici, ki je vodila v holokavst, osebno sprožil pobudo za reševanje judov v Nemčiji. Tako zatrjujejo zgodovinarji na podlagi pisma, ki so ga našli v vatikanskih arhivih.

Takrat je tedanji državni tajnik, kardinal Pacelli, na štiriinšestdeset nadškofov po vsem svetu naslovil prošnjo, naj izdajo dovoljenje za bivanje najmanj dvesto tisočim ljudem iz Nemčije. Pacelli v pismu omenja ‘ne-arijske katoličane’, vendar zgodovinarji zagotavljajo, da je iz dokumenta mogoče razbrati, kako Pacelli s tem ni mislil zgolj katoličanov judovskega porekla, pač pa tudi pripadnike judovske vere.

Po besedah zgodovinarjev so za pismo, datirano 30. novembra 1938, predvsem zaradi odgovorov škofov in nuncijev, že vedeli, ob ponovnem sistematičnem pregledovanju dostopnih arhivov iz omenjenega obdobja pa so ga ponovno našli. V sodelovanju z ameriško ustanovo ‘Pave the Way’ se zavzemajo za zgodovinsko rehabilitacijo Pija XII.

Rimski strokovnjak za zgodovino papeštva v času nacizma in postulator v postopku za razglasitev Pija XII. za blaženega, jezuit p. Peter Gumpel, je Pacellijevo pismo označil kot dodaten dokaz, da so se v Vatikanu že po kristalni noči v Nemčiji in po uveljavitvi rasnega zakona v Italiji dejavno zavzemali za reševanje judov. Tudi akcija, ki je omenjena v pismu, naj bi bila že dolgo znana, ne pa tudi število cerkvenih ustanov, ki so bile v akciji udeležene. Po Gumplovem mnenju torej ponovno odkritje pisma ne prinaša ‘nikakršnih revolucionarno novih podatkov’.

Na fotografiji: papež Pij XII.