Zbralo se je veliko ljudi: tako cerkvenih voditeljev, predstavnikov posvetnih oblasti kot tudi obiskovalcev. Dogodka so se udeležili tudi minoriti iz Padove, med njimi tudi provincial p. Robert Brandinelli, in strokovnjaki, ki so sodelovali pri vrnitvi slike na njeno prvotno mesto.

Vrhunec kulturno-duhovne prireditve, ki se je odvila v cerkvi sv. Frančiška Asiškega, je bil blagoslov slike. Glasba in pete litanije so poskrbeli, da so se zbrani Mariji prek njene slike tudi duhovno približali. Z govori, ki so jih imeli zaslužni koprski škof Jurij Bizjak, minoritski provincial p. Milan Kos, piranska podžupanja Manuela Rojec in profesorica Giovanna Baldissin Molli iz Muzeja sv. Antona v Padovi, ter gvardijan minoritskega samostana v Piranu p. Janez Šamperl.

P. Janez Šamperl je povedal, zakaj so sliki nadeli ime Mati upanja. FOTO: Jože Potrpin

Sliko Marije z Detetom so pred več kot pol tisočletja, leta 1518, piranski minoriti naročili pri cenjenem renesančnem slikarju Vittoreju Carpacciu ob 200-letnici cerkve. Ob začetku druge svetovne vojne so jo iz strahu, da bi jo vojna vihra uničila, julija leta 1940 odpeljali iz Pirana. Ko se je to zgodilo, je tedanji gvardijan samostana vijake, s katerimi je bila slika pritrjena na okvir v oltarju, shranil v škatlo. Ti vijaki so postali simboli upanja, da bo vojne konec in da se bo slika kmalu vrnila na svoje mesto.

Blagoslov uokvirjene slike. FOTO: Jože Potpin

Potem ko se je gvardijan p. Janez Šamperl zahvalil vsem, ki so skrbeli za sliko in omogočili njeno vrnitev, je povedal, da so bratje dali sliki ime Mati upanja prav zaradi tega dejanja in zaradi tega, ker upanje, da se bo slika vrnila, nikoli ni zamrlo. Minoriti si želijo, da bi slika navdihovala vse obiskovalce piranskega svetišča.

Tudi zaslužni koprski škof Jurij Bizjak je v svojem govoru izpostavil, da nas podoba Marije z Detetom spominja, da smo vsi Marijini otroci, in da je vsaka mati podoba nebeške matere Marije. Dodal je, da ga slika spominja na sanje očaka Jakoba, ki je v sanjah videl lestev do neba. Ko se je zbudil, je rekel, da je videl hišo Božjo, vrata nebeška. Škof Bizjak je dejal, da ga slika navdušuje kot sanje Jakoba: »To je hiša Božja in vrata nebeška!«

Polna cerkev obiskovalcev. FOTO: Jože Potrpin

Sliko so v svojo oskrbo sprejeli padovanski minoriti in so zanjo skrbeli več kot 80 let. Kot je povedala Giovanna Baldissin Molli iz Muzeja sv. Antona v Padovi, ki je vsa ta leta hranil sliko Marije z Detetom, so vedno vedeli, da jo bo nekega dne treba vrniti na njeno prvotno mesto. »Prav zato, ker ni bila last Muzeja sv. Antona, je slika ves čas ohranjala veliko pozornosti. Vzpostavljala je stike s Piranom, vzdrževala osebne vezi, spodbujala primerjalne raziskave med strokovnjaki, ki pri preučevanju umetniškega dela ter lepote človeške ustvarjalnosti nikoli niso imeli težave s tem, da prihajajoč iz različnih državnih in jezikovnih okolij.«

Profesorica Baldissin Molli je povedala, da so vedno vedeli, da bodo nekoč morali umetnino vrniti. FOTO: Jože Potrpin

Da gre za več kot le dragoceno umetnino, je poudarila tudi podžupanja mesta Piran Manuela Rojec. Dejala je: »Pred nami ni le umetnina, pred nami je okno v dušo Pirana. Vittorio Carpaccio v našem mestu ni tujec, njegov talent, njegov umetniški jezik sta del naše identitete, našega zgodovinskega spomina in samozavesti.«