Zahvala celjskega škofa msgr. dr. Anton Stresa

Zahvalna nedelja je najprej dan zahvale Bogu za vse prejete pridelke zemlje, s katerimi se preživljamo. Teh pridelkov ni brez našega dela, vendar so tudi naše delovne sposobnosti Božji dar. Hkrati pa se zavedamo svojih meja. Letošnja neurja so nas spet opozorila, da ne obvladujemo vsega, ter nas pozvala k solidarnosti, medsebojni pomoči in sočutju. S hvaležnostjo bomo uživali, kar smo si pridelali, in mislili na tiste, katerih trud ni obrodil tega, kar bi lahko. Bog nam daje, kar potrebujemo, mi pa mu dolgujemo hvaležnost in solidarnost z brati in sestrami.

Ob tem pa z enako hvaležnostjo mislimo še na druge darove Božje dobrote, ki smo jih deležni. Bogu hvala za drugo leto nove celjske škofije. Ta je še v dobi cvetenja, v dobi, ko načrtuje in seje. Naj nas Božja dobrotna roka vodi še naprej in nam pomaga uresničevati njegovo voljo. Prednostne pastoralne naloge, ki smo si jih zadali, so prvi korak. Povežimo se v medsebojnem zaupanju in sodelovanju, da jih bomo lahko uresničili. Prosimo Gospodarja žetve za nove sodelavce na njivi celjske škofije.

Na zahvalno nedeljo se s hvaležnostjo spominjam sodelavcev, ki se trudijo z nami in brez katerih bi ne bili deležni dobrega, ki se ga veselimo. Najprej se iskreno zahvaljujem vsem dobrotnikom mlade celjske škofije, ki nam pomagate pri uresničevanju pastoralnih nalog. Zahvaljujem se vsem, ki sodelujete pri različnih poslanstvih. Vsakdo ima »svoj milostni dar od Boga, eden tako, drugi tako« (1 Kor 7,7). Darove nam je dal Bog, da z njimi služimo graditvi Božjega kraljestva med nami. Zahvaljujem se vsem najbližjim in najbolj nepogrešljivim sodelavcem: župnikom, kaplanom, duhovnim pomočnikom in diakonom. Naj nas še naprej povezujeta medsebojna ljubezen in skrb za našo škofijo. Iskrena zahvala vsem sodelavcem na škofiji in članom škofijskih svetov in komisij, ki se s tako zvestobo in vnemo udeležujete srečanj na škofijski ravni in sodelujete s svojimi predlogi in dragocenimi izkušnjami. Hvala vsem članom župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov, ključarjem ter bogoslužnim, gospodarskim in dobrodelnim sodelavcem po župnijah. Hvala za vaš čas, za vse nasvete, za vse trenutke, ki jih posvetite skrbi za napredek Božjega kraljestva med nami. Hvala bogoslužnim sodelavcem: ministrantom, bralcem, delivcem obhajila, organistom in zborovodjem ter pevcem. Hvala gospodinjam po župniščih in vsem drugim, ki skrbite za duhovnike. Posebna zahvala velja katehistinjam in katehetom ter voditeljem in animatorjem različnih skupin, ki sodelujete pri oznanjevalnih nalogah in si prizadevate za utrditev vere v župnijah.

Hvala vsem, ki skrbite za vzdrževanje in obnavljanje cerkvenih stavb in ustanov ter te dejavnosti podpirate s svojimi darovi. Hvala vsem, ki skrbite za lepoto naših cerkva, da so dostojne Božje hiše. Skratka, hvala vsem, ki vam ni vseeno, kakšno je versko življenje v vaših okoljih ter sodelujete v Cerkvi pri njenem apostolskem delovanju. Naj vsemogočni Bog blagoslavlja vašo velikodušnost s svojimi darovi, da bo naše skupno prizadevanje rodilo bogate duhovne sadove za rast in razvoj Božjega kraljestva med nami.


Zahvala koprskega škofa msgr. Metoda Piriha

»Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave« (Jak 1,17). Naši dnevi so bili letos obogateni z darovi, ki nam jih je dal Gospod. Na začetku leta smo bili škofje na uradnem obisku ad limina. Pomemben dogodek je bil slovenski pastoralni dan. To so Božji in človeški darovi, ki odmevajo v našem življenju in za katere se moramo Bogu zahvaliti.

Bogu se zahvaljujemo, da nas je ustvaril po svoji podobi in sličnosti, nas sprejel v naročje Cerkve, nas obdaril z duhovnim poklicem in nas povabil v občestvo svetnikov. Zahvaljujemo se za novega blaženega, duhovnika Francesca Bonifacija, ki izhaja iz naše škofije.

Zahvaljujem se duhovnikom in vernikom za pastoralno in drugo delo v škofiji, za različne pobude, predloge in načrte. Hvala za vse mlade, ki so zastavili sebe v različnih projektih. Hvala za vse nabirke in prispevke bodisi v korist škofije ali vesoljne Cerkve. Vsem bolnim in ostarelim se zahvaljujem za njihove tegobe in trpljenje, ki ga namenjajo v duhovno korist škofije. Tudi to je dobrina za Cerkev. Naj nad vami vsemi vedno bedi Marija, Mati Cerkve, in naj nam ona izprosi nove potrebne milosti.


Zahvala ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana

Hvaležnost Bogu in ljudem je nekaj človeško naravnega, kristjani pa se zavedamo, da je »vsak dober dar od zgoraj« in da so nam tudi bratje in sestre poslani v naše življenje po Božji previdnosti. Zahvalna nedelja je priložnost, da se vsaj enkrat na leto zavedamo svoje obdarjenosti tudi v naših skupnostih in se zahvalimo.

Kot predsednik SŠK se zahvaljujem sobratom v škofovstvu, tajništvu in tiskovnemu uradu ter vsem odgovornim za dejavnost Cerkve na Slovenskem. Posebna zahvala gre tistim, ki so pripravljali obisk ad limina v januarju letos, številnim garačem v pripravi posinodalnega dne in slovenskega pastoralnega dne v Celju. Tudi v letu družine se je pokazalo zavzeto prizadevanje za življenje, za družino.

Kot pastir krajevne Cerkve ljubljanske nadškofije se zahvaljujem vsem sodelavcem na ravni škofije, arhidiakonatov in dekanij. Seveda gre zahvala mojim najožjim sodelavcem v škofijskih uradih in ustanovah, ki so z menoj nosili »težo dneva in vročino«. Izrekam prisrčno hvaležnost župnikom, kaplanom, duhovnim pomočnikom in vsem župnijskim sodelavcem. Redovniki in redovnice sodelujete v našem skupnem pastoralnem in duhovnem prizadevanju v zvestobi svojim karizmam in tako dopolnjujete najrazličnejše strukture z življenjem v Svetem Duhu. Izrekam zahvalo vsem vernikom in drugim dobrim ljudem, tudi politikom, družbenim in vsem javnim delavcem, ki s svojimi gmotnimi in duhovnimi darovi sodelujete v skupnem življenju Cerkve in družbe. Izjemno pa sem hvaležen vsem bolnikom, invalidom in drugim preizkušanim bratom in sestram, ki z darovanjem svojega križa in molitve utrjujete duhovne temelje naše cerkvene skupnosti.

Nazadnje se skupaj z vami zahvaljujem dobremu Bogu za vse lepo, pa tudi za preizkušnje, ki so po njegovi volji del skupnega Božjega načrta. Škof sv. Gregor iz Nise je o hvaležnosti do Boga zelo nazorno zapisal: »Tek časa se deli na tri dobe: pretekla, sedanja in prihodnja. V vseh treh vidimo Božje dobrote. Če misliš na sedanjost, imaš od Boga življenje; če na prihodnost, ti on daje upanje v tisto, kar pričakuješ; če na preteklost, tebe sploh ne bi bilo, če bi te ne bil on ustvaril. Njegov dar je, da si se rodil, po rojstvu pa te je obsipal z dobrotami, tako da v njem živiš in se giblješ, kakor pravi apostol (prim. Apd 17,28). Od njega ti prihaja tudi uspešno upanje v prihodnje dobrote. Ti razpolagaš samo s sedanjim trenutkom. In če bi se želel vse svoje žive dni Bogu zahvaljevati in nikoli ne nehati, vendar moreš to dolžnost hvaležnosti spolniti samo v sedanjem trenutku, ne moreš pa si izmisliti, na kakšen način bi mu povrnil za prihodnje darove. Ob vsem tem, da smo tako nesposobni, da se mu dostojno zahvalimo, ne izražamo niti tiste hvaležnosti, ki jo zmoremo, ker na Božji klic zahvali ne posvečamo, ne bom rekel celega dne, temveč niti majhen del dneva« (iz govora o Gospodovi molitvi). Bog vam povrni in vas blagoslovi!

Zahvala mariborskega nadškofa msgr. dr. Franca Krambergerja

Zahvali, s katero se bomo zahvalili troedinemu Bogu ob letošnji zahvalni nedelji, želim dodati posebno zahvalo. Zahvaljujem se pomožnima škofoma, sobratom duhovnikom, diakonom, bogoslovcem ter vsem redovnicam in redovnikom za požrtvovalno delo, življenjsko pričevanje in molitev. Prav tako hvala katehistinjam, katehistom in drugim pastoralnim delavcem, ki ste s svojim oznanjevanjem sejalci za rast Božjega kraljestva. Hvala vsem vernikom, ki se trudite, da bi bili pričevalci Jezusa Kristusa ter tako sol zemlje in luč sveta (Mt 5,13). Pri tem posebej mislim na vse župnijske sodelavce: člane župnijskih pastoralnih svetov, cerkve ne ključarje, člane gospodarskih in drugih svetov po vsej nadškofiji. Mnoga vidna opravljena dela spremlja goreča molitev, zato posebna hvala vsem, ki s svojo molitvijo kličete Božji blagoslov na vse nas. Posebej hvala vsem molivcem za nove duhovne poklice.

Ob tem ne morem in ne smem prezreti in pozabiti bolnikov, trpečih, ostarelih, osamljenih in zapuščenih. Vaša žrtev, molitev in darovanje trpljenja so dragocen in zveličaven delež za rast in notranje utrjevanje krščanskih občestev. Zato želim, da se nihče med nami nikoli ne bi čutil nepotrebnega ali celo odpisanega.

Ob zahvalni nedelji čutim posebno dolžnost, da se zahvalim za darove, s katerimi skrbite za ustanove mariborske nadškofije, za bogoslovce in semeniščnike, za enoto Teološke fakultete v Mariboru, za potrebe Slomškovega zavoda in Škofijske gimnazije. Hvala za solidarnost, s katero podpirate številne projekte Karitas in drugih dobrodelnih ustanov. Vsem sodelavcem in dobrotnikom zagotavljam svoj spomin ob Gospodovem oltarju pri sveti daritvi in vas hvaležno pozdravljam.


Zahvala murskosoboškega škofa msgr. dr. Marjana Turnška

Vsaka sveta maša, ki je evharistija – kar pomeni zahvala, nas usmerja v vsebino zahvalne nedelje, ko želimo to nenehno držo zahvaljevanja tudi slovesno privzdigniti v praznovanje. Da, zahvala je posebne vrste praznovanje, saj je izraz tiste povezanosti med nami, za katero je Jezus prosil v svoji velikoduhovniški molitvi, »da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Eno z Bogom in eno med seboj ob vseh priložnostih in v vsem delovanju. Z zahvalo priznamo, da smo veseli drug drugega in da drug drugega resnično potrebujemo.

Zato želim ob letošnji zahvalni nedelji skupaj z vsemi vami izraziti hvaležnost ljubemu Bogu za zadnje leto življenja in za njegovo ljubezen, ki smo je bili deležni na tisoče načinov kot posamezniki, kot župnijske skupnosti in kot celotna krajevna Cerkev: Bog, bodi zahvaljen za milost, da smo lahko bili eno s teboj! Nadalje se prisrčno zahvaljujem vam, dragi sodelavci na ordinariatu, dragi dekani, duhovniki, bogoslovci in semeniščniki, redovnice in redovniki ter katehistinje in katehisti; vam, razni voditelji referatov in odborov, vodstvu in sodelavcem ter prostovoljcem ŠKMS ter vsem številnim drugim sodelavcem na župnijah, da smo tudi mi bili eno, v dobrem in v hudem, ter tako po svojih močeh izpolnjevali Božjo voljo: Dragi sodelavci, hvala vam, da smo bili eno med seboj in da ste se dali na voljo pri rasti Božjega kraljestva v naši škofiji!

Dragi verniki naše škofije, vsakemu posebej se zahvaljujem za vse, kar je vložil v skupno življenje cerkvenih občestev in raznih skupin; pa tudi za ves trud po družinah, da bi svojim otrokom prenesli neprecenljivi zaklad svete vere in jih naučili živeti po krščanskih vrednotah. V pastoralnem letu družine, ki smo ga pravkar sklenili, nam je prav to nenadomestljivo delo staršev in starih staršev ter tudi drugih odraslih družinskih članov prišlo še bolj v zavest. Hvala vsem za vsako sodelovanje z vašimi dušnimi pastirji tako na župnijski kot škofijski ravni.

Iskreno se zahvaljujem tudi za vso gmotno pomoč, s katero ste tudi v preteklem letu pomagali vzdrževati naše bogoslovce in semeniščnike ter druge skupne ustanove; hvaležen sem vam za vse darove, s katerimi ste preko Karitas priskočili na pomoč ljudem v potrebah in velikih neurjih v letošnjem letu. Letos bi se prvič rad zahvalil tudi vsem, ki ste namenili 0,5% svoje dohodnine Škofiji Murska Sobota. Skoraj 7.000 evrov, ki ste nam jih tako namenili, bomo v letošnjem pastoralnem letu mladih namenili za razvoj pastorale mladih v naši škofiji in za prireditve, ki jim bodo namenjene. Zahvala pa naj bo tudi prošnja še za naprej in spodbuda tistim, ki se še morda niste odločili, da bi s tem prispevkom omogočili še lažje delovanje naše škofije.

Posebej se želim zahvaliti vsem molivcem v naši škofiji, bolnikom in trpečim, ki darujete svoje molitve in trpljenje za blagoslov delovanja naše krajevne Cerkve in zlasti za nove duhovniške poklice. Hvala tudi vsem, ki si prizadevate za lepo ekumensko sožitje med različnimi krščanskimi skupnostmi na ozemlju naše škofije. Dragi bratje in sestre v Kristusu, hvala za vse, kar ste storili kot udje Kristusovega skrivnostnega telesa naše krajevne Cerkve, da smo bili bolj eno med seboj in z Bogom!


Zahvala novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana

Hvaležnost je ena najbolj značilnih krščanskih drž. V bogoslužju in v Svetem pismu je zahvala pogosta beseda. Celo pregovor, ki izraža občečloveško modrost, pravi: »Beseda hvala je majhno poleno, ki da veliko toplote.« Poznamo pa še drug pregovor: »Nehvaležnost je plačilo sveta.« Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj … (Jak 1,17).

Zahvala velja torej najprej Bogu za vse, kar dan za dnem prejemamo, še zlasti za sadove zemlje. Ob zahvalni nedelji pa se kot škof zahvaljujem tudi vam, najbližjim sodelavcem in vsem duhovnikom, ki skupaj z menoj nosite skrb za škofijo. Hvala za molitve, darovane maše, za ves trud in delo na župnijah, za sodelovanje v različnih škofijskih telesih.

Hvala za vse priporočene nabirke, s katerimi smo letos lahko končali prvi del obnove Baragovega zavoda, Leničev dom in začeli obnovo škofijskega romarskega svetišča na Zaplazu. Hvala vsem redovnikom in redovnicam za vaš prispevek pri katehezi in na drugih pastoralnih področjih, predvsem za duhovno poslanstvo. Zahvala gre vsem laiškim sodelavcem in vsem vernikom za pomoč na župnijah, za vašo skrb za duhovnike, za vse denarne prispevke v različne namene. Naj se nad vami uresničijo besede Svetega pisma: »Bog pa vas more presežno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem imeli vsega dovolj …« (2 Kor 9,8). Vsem iskren Bog plačaj. Tudi jaz, hvaležen za vse, obljubljam spomin v molitvi in pri sveti daritvi.