Prvo berilo: Besede razodevajo človekovo mišljenje, Sir 27,4–7;
Ps 92;
drugo berilo: V Kristusu zmagujemo, 1 Kor 15,54–58

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 6,39–45)

Tisti čas je Jezus povedal učencem tole priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: 'Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,' če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata. Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«

Video razlaga za otroke

Lekcija iz plavanja

Piše: p. Primož Jakop

Čeprav se vode nikoli nisem bal in sem se že od otroštva znal obdržati na površju, sem se v resnici plavati naučil šele kot bruc na študiju gozdarstva. Kljub temu pa sem o plavanju in različnih slogih poznal toliko teorije, da sem bil vso srednjo šolo sposoben pametovati in celo svetovati prijateljem do te mere, da sem jim celo svetoval o njihovi tehniki. Koliko sem s tem naredil dobrega in koliko slabega, si ne upam oceniti, vsekakor pa se zelo prepoznam v eni od prispodob, ki jo v današnjem odlomku uporabi Jezus, ko pokaže na morebitne skrenitve s poti, ki nam jo je pokazal.

Luč drug drugemu smo lahko le v meri, s kolikršno dovoljujemo, da nas razsvetljuje svetloba Božjega usmiljenja do nas.

Spomnimo se: v odlomku prejšnje nedelje nam je evangelist Luka Jezusovo zapoved ljubezni podal v eni najlepših oblik: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš nebeški Oče!« (Lk 6,36) Usmiljenje Boga do nas in naše usmiljenje do drugih je edina pot k rešitvi, vendar pa žal ni edina, ki jo lahko izberemo. Jezus za eno od stranpoti uporabi podobo slepega, ki želi biti vodnik drugim slepim, ne da bi se zavedal lastne slepote. Z njo sodobnike opozarja na skušnjavo farizejev, ki so bili prepričani, da jih bo rešilo poznavanje in popolno spoštovanje postave in da usmiljenja ne potrebujejo. Evangelist Luka tako opozarja vsakega kristjana na stranpot, po kateri hodimo, ko sodimo, obsojamo, ne odpuščamo in ne darujemo. Veliko lahko delamo v imenu pravičnosti in poštenja, v imenu dobrodelnosti in solidarnosti, vendar vse to prej ali slej postane stranpot, če to počnemo brez usmiljene ljubezni. Če menimo, da ne potrebujemo Božjega usmiljenja, smo kot učenci, ki želimo biti več in pametnejši od svojega Učitelja, in smo zato res še najbolj podobni slepemu vodniku. Kakor mesec ne more dajati več svetlobe kot sonce, tudi mi ne moremo biti več od našega usmiljenega Učitelja. Luč drug drugemu smo lahko le v meri, s kolikršno dovoljujemo, da nas razsvetljuje svetloba Božjega usmiljenja do nas.

»Veliko lahko delamo v imenu pravičnosti in poštenja, v imenu dobrodelnosti in solidarnosti, vendar vse to prej ali slej postane stranpot, če to počnemo brez usmiljene ljubezni.« FOTO: Tatjana Splichal

Če se vrnemo k moji izkušnji, lahko rečemo, da nikoli ne bo mogel postati dober učitelj plavanja nekdo, ki sicer zna našteti vse fizikalne in kemične lastnosti vode, ni pa nikoli sam izkusil, kako je ležati na vodi in dovoliti, da nas vzgon drži na površini. Če vodo primerjamo z usmiljenjem, postane jasno, da moram kot kristjan najprej sam spoznati Boga in se naučiti zaupati, da me njegova ljubezen in usmiljenje vedno vzdržujeta. Samo tako moje življenje ne bo več le poučevanje, temveč bo lahko v prvi vrsti pričevanje o tem, kaj je moj Učitelj storil zame in kaj se zato trudim tudi jaz storiti drugim.