Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Barju

Ob zaključevanju Plečnikovega leta 2017 so 6. decembra v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili najnovejšo knjižno pridobitev med publikacijami o Plečnikovih delih, knjigo Plečnikova arhitektura v Ljubljani. Knjiga, ki jo je napisal Andrej Hrausky, sicer tudi sam arhitekt, avtor več knjig in poznavalec Plečnikovega dela, prinaša celovit pregled Plečnikovega dela v slovenski prestolnici, po avtorjevih besedah pa skuša knjiga predvsem »razložiti Plečnikovo arhitekturo: kako jo gledati, kako videti in kako razumeti«.

Knjiga celostno predstavi arhitekturo in drugo ustvarjanje arhitekta Jožeta Plečnika, ki je podobo današnje Ljubljane ustvarjal od leta 1921, ko se je iz Prage vrnil v rojstno Ljubljano, pa vse so njegove smrti leta 1957. Njen knjižni predhodnik je vodnik Plečnikova Ljubljana, ki so ga leta 1997 izdali Janez Koželj, Damjan Prelovšek in Andrej Hrausky in je med ljubitelji Plečnikovega dela hitro pošel. Avtor tokratne knjige je razloge za nastanek opisal takole: »Jože Plečnik se je najbolj poistovetil s svojim rojstnim mestom, ki ga je urejal z največjo ljubeznijo. Zato je prav, da ta njegova prizadevanja prepoznamo, razumemo in cenimo.


Plečnikova fasada Zavarovalnice Triglav v Ljubljani

V ta namen je galerija DESSA leta 1997 izdala vodnik po arhitekturi z naslovom Plečnikova Ljubljana. Knjižica, ki smo jo napisali Janez Koželj, Damjan Prelovšek in avtor pričujočega vodnika, je bila prvi poskus zajeti vsa arhitekturna dela Jožeta Plečnika v Ljubljani, tudi tis­ta, ki ne obstajajo več. V dvajsetih in več letih se je marsikaj spremenilo. Nekateri objekti so obnovljeni, drugi so izginili, tretjim grozi uničenje. Po drugi strani pa so najdeni novi viri, Plečnikov arhiv je bolj urejen in dostopen, dojemanje Plečnikovega dela se je spremenilo. Predvsem pa je stara knjiga že davno razprodana. Plečnikovo leto, ko se spominjamo 145. obletnice njegovega rojstva in 60. obletnice smrti, je primeren čas, da sem se projekta znova lotil. Z novim arhivskim materialom, z novimi fotografijami in tudi novim besedilom. To je nekoliko obsežnejše, saj sem želel bolj podrobno predstaviti tudi okoliščine nastanka Plečnikove Ljubljane. Pozoren bralec pa bo lahko med vrsticami spoznal tudi nekdanje življenje Ljubljančanov.«


Plečnikov kip pesniku Simonu Gregorčiču v Ljubljani

Knjiga ne obravnava zgolj monumentalnih Plečnikovih arhitektur, pač pa osvetljuje tudi včasih prezrto in neopaženo Plečnikovo dediščino, ki bo tudi zaradi knjige zdaj zagotovo deležna večje pozornosti.

Knjigo, ki na knjižne police prihaja v slovenski in angleški izdaji, sta sozaložila Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), ki upravlja s Plečnikovo hišo, in Galerija DESSA, edina slovenska galerija, specializirana za arhitekturo.


Plečnikovo Tromostovje in tržnica v Ljubljani

Znova temeljito pregledano arhivsko gradivo, nove fotografije Plečnikove Ljubljane, ki so sopostavljene arhivskim, in nekatera nova spoznanja o Plečnikovih mnogih ljubljanskih projektih so tiste pridobitve, ki jih prinaša sveže izdana knjiga. Svoj pečat sta knjigi dodala tudi oblikovalec Žak Prinčič in arhitekturni fotograf Miran Kambič. Prinčič je o zahtevnem oblikovanju knjige povedal: »Oblikovanje knjige Plečnikova arhitektura v Ljubljani je bila svojevrstna in kompleksna naloga: po eni strani knjiga pomeni nadaljevanje v duhu že obstoječega Plečnikovega vodiča po Ljubljani, izdanem pred dvajsetimi leti v črno belem tisku, po drugi strani pa smo z novo knjigo želeli sedanji, novi javnosti prikazati in približati doživljanje in razumevanje Plečnikove zapuščine.

Knjiga bo na novo, v barvah in s spremenjenim formatom ostala hitro berljiv priročnik za iskalce prikazane arhitekture, obenem pa bo zaradi povečanega in aktualiziranega obsega gotovo postala sestavni del knjižnih zbirk.« Pomemben fotografski doprinos h knjigi pa je dodal priznani arhitekturni fotograf Miran Kambič, ki je o »lovljenju« Plečnikove arhitekture v fotografski objektiv izpostavil: »Fotografiranje Plečnikove arhitekture mi je vedno izziv. Kot fotograf sem sodeloval že pri izdaji Vodnika po Plečnikovi Ljubljani pred dvajsetimi leti. Potem sem še velikokrat fotografiral njegova dela. Lahko bi rekli, da se v tem času ni veliko spremenilo, stavbe so ostale enake, se je pa močno spreminjalo in spremenilo okolje, v katerem stojijo. Zato je bilo potrebno za novo knjigo narediti skoraj vse fotografije na novo.«



Foto: Miran Kambič