Glede zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja je generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin na današnji novinarski konferenci na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika pojasnil, da že »sama lokacija jasno nakazuje, da gre predvsem za kraški svet, ki je v tem času doživel v zadnjih 14 dneh relativno malo padavin«.

Behin je dodal, da je bila zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja doslej razglašena samo trikrat - v letih 2006, 2012 in 2022. V času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja je povsod po državi v naravnem okolju prepovedana uporaba odprtega ognja. Poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, je prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. To pomeni, da »niso dovoljena kurjenja, niso dovoljeni pikniki, niso dovoljena sežiganja, cigaretni ogorki in vse ostalo,« je našteval Behin.

Kjer je stopnja požarne ogroženosti zelo velika, pa so ob tem po pojasnilih generalnega direktorja uprave v naravnem okolju prepovedana tudi določena vzdrževalna dela, dela s težko gradbeno mehanizacijo, oz. z vsem kar bi lahko povzročilo iskrenje. Posebej pa je poudaril, da omejitev ne velja za urbana temveč le naravna okolja, kot so njive, travniki, pašniki in gozdovi. Dodal je, da se izjemoma dovoljujejo tudi določena vzdrževalna dela, predvsem za ključno infrastrukturo, je poročal MMC RTV SLO.

Spomini na požar na Krasu leta 2022 še zelo živi

Po podatkih uprave je bilo od leta 2020 v Sloveniji v povprečju med 1000 in 1600 požarov, v katerih je povprečno pogorelo od 300 do 400 hektarjev površin. Še zelo živi so spomini na najhujši požar v zgodovini Slovenije, ki je leta 2022 prizadel goriški Kras. Od takrat je Slovenija kupila štiri letala za gašenje air tractor. Kot je dejal Behin, učinke že opažajo, saj v požarih ob hitrem gašenju iz zraka povprečno pogori bistveno manj površin kot v preteklosti. Pojasnil je, da so air tractorji v zadnjem letu v začetnih fazah požarov posredovali 12-krat.

Letala za gašenje air tractor. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Prav tako se, tako Behin, »v zadnjih letih bistveno krepi tudi nakup vozil tako v okviru uprave in gasilske šole kot tudi posameznih gasilskih enot«. Izpostavil je tudi sofinanciranje v sklopu programa Kras: »Dodatno sofinanciramo vozila na območju 23 območij občin Krasa in širše, zaradi tega, ker želimo spodbuditi dodatno opremo na tem delu«.

Dodal je, da je bilo v zadnjih dveh oz. treh letih skupaj z Zavodom za gozdove, kmetijstvom in drugimi lastniki zemljišč zelo veliko narejeno tudi na protipožarnih presekah, na dostopnih cestah in tudi na vodnih virih s hidrantnim omrežjem in posebnimi mesti za zajem vode. »Med požari leta 2022 se je pokazalo, da je bilo precej zanemarjenih posek, da dostopi niso bili mogoči in da tudi nismo imeli ustrezne kapacitete vode na tem območju, tako da to se je sedaj tudi ob res intenzivnem delovanju občin, kmetijcev in gozdarjev bistveno, bistveno izboljšalo.«

Ob tem je potekalo tudi intenzivno usposabljanje gasilcev in drugih ljudi. »Zgrajen je bil poseben vseslovenski center za požare v naravnem okolju, ki je v prvem letu usposobil več kot 1500 slovenskih gasilcev, pa tudi drugih pripadnikov občin in drugih, zaradi tega, da lahko koordinacija, ki je ključna v takih trenutkih, deluje.«

Najprej klic na številko 112

V primeru, da posameznik vidi dim ali ogenj, naj to vselej najprej javi na številko 112, je poudaril Behin. »To vzame nekaj sekund in takrat imamo obveščene tudi vse primerne ekipe.« Ob tem je opozoril, da posameznik brez opreme lahko sicer omeji ogenj, ki zajema kvadratni meter ali dva, ko požar zajame 10 kvadratnih metrov in več pa tega na varen način ni mogoče storiti.

Ob napovedanem stopnjevanju vročinskega vala, ki bo predvidoma trajal vsaj 10 dni, je Behin zato vse prebivalce pozval, naj se v tem času »odrečejo aktivnostim, ki imajo za določene osebe ali pa celo cela mesta lahko katastrofalne posledice in vseživljenjske rezultate«.