Podjetniške družine na Slovenskem
Podjetniške družine na Slovenskem
Izobraževalna ustanova Alma mater Europaea iz Maribora je izdala knjigo Draga Medveda Stebri slovenskega gospodarstva.
Publicist Drago Medved je v knjigi Stebri slovenskega gospodarstva: Podjetniške družine na Slovenskem do 2. svetovne vojne pri opisu podjetniških družin na Slovenskem začel s Celjskimi grofi in knezi, Primožem Trubarjem in Janezom Vajkardom Valvasorjem.
Michelangelo Zois in sin Žiga Zois sta pomembno prispevala k slovenskemu preporodu. V zgodnji dobi razvoja slovenskega meščanstva je bil Fidelis Terpinc največji industrialec svojega časa. Družina Pollakovi so bili podjetni usnjarji iz 16. stoletja, ki so trgovali po vsej Evropi.
Josip Gorup pl. Slavinjski
Peter Kozler, veliki poslovnež, Slovencem poznan z zemljevidom Slovenije, skupaj z Rudeži iz Ribniške doline predstavlja primer, kako se je bilo mogoče iz vrst preprostega okolja povzpeti na vrh političnega in gospodarskega življenja na tedanjem Kranjskem. Josip Gorup pl. Slavinjski je bil uspešen v ladjarstvu in pomorskih poslih. Kot zaveden Slovenec je daroval Cerkvi ter spodbujal gospodarstvo in šolanje mladih ljudi.
Franc Lapajne iz Idrije je s svojo družino iz čipk ustvaril tržno zanimivo blago, zaradi katerega je ustanovil podjetje, ki je uspešno delovalo do druge svetovne vojne. Družina Majdič se je v 19. stoletju iz mlinarjev in posestnikov razvila v veliko trgovsko družbo, ki je aktivno delovala do druge svetovne vojne. Kotnik - Lenarčičeva družina z Vrhnike je bila 19. in 20. stoletju tesno povezana s slovenskim gospodarstvom od harmonijev do kamnoseštva, mlinarstva in lesne industrije ter prevozništva, politike, mecenstva in kulture.
Prekmurski gospodarstvenik Josip Benko
Josip Benko iz Tešanovec pri Murski Soboti je v prvi polovici 20. stoletja iz družinske tradicije mesarja in gostilničarja razvil eno največjih in najmodernejših mesno-predelovalnih industrij tistega časa.
V tridesetih letih je uvedel novo tehnologijo proizvodnje suhomesnatih izdelkov, kar je v času gospodarske krize omogočalo transport in prodajo mesnih izdelkov na svetovna tržišča, najprej iz Prekmurja in nato iz širšega prostora srednje Evrope, zlasti iz Madžarske in Vojvodine. Kot politik in mecen je posebej podpiral narodno, kulturno ter duhovno življenje v Prekmurju.
Peter Kozina je razvil enega najmodernejših industrijskih sistemov
Peter Kozina (levo) je deloval na področju čevljarske industrije. Josip Hutter pa je zgradil eno najmočnejših modernih tekstilnih tovarn.
Kako podjetniško izvirne in tehnološko inovativne so bile slovenske družine, kažejo številni primeri.
Na področju papirništva in kartonažne industrije v Ljubljani je bil Franc Bonač človek, »v katerem je tlel podjetniški duh iz potrebe po novostih«. Uvedel je nove tehnologije ter osvajal nove trge »izključno iz naporov slovenskih misli in domačih rok«.
Veletrgovec Stermecki z Bizeljskega je zgradil poslovni sistem, ki je z novim pristopom v trgovini pokazal, »kako se da s preudarnim in poštenim delom veliko doseči«, posebej z novimi poslovnimi odnosi ter poslovno etiko do strank, vključno s kataloško prodajo, kjer je posebej gojil narodnega duha. Josip Hutter, po poreklu kočevski Nemec, je v Mariboru zgradil eno najmočnejših modernih tekstilnih tovarn, ki je zaslovel na domačih in svetovnih trgih. Posebej pa so ga imeli v dobrem spominu nekdanji delavci – po socialnem programu, družbeno odgovornem podjetništvu – kot se danes reče.
Na področju čevljarske industrije je Peter Kozina razvil enega najmodernejših industrijskih sistemov, ki je pozneje, tudi po nacionalizaciji, delovala kot Tovarna obutve Peko v Tržiču, ena največjih čevljarskih industrij v nekdanji Jugoslaviji in nadaljevalo tradicijo čevljarstva po drugi svetovni vojni. Bil je mecen slovenskih kulturnikov Jakopiča, Gasparija in Vaupotiča.
Prleški gospodarstvenik Josip Mursa
Narodno in politično zavest, kulturo in socialni čut so gojili slovenski podjetniki na različnih področjih. Družina Vošnjak je v stoletju do druge svetovne vojne slovela po usnjarstvu v Šoštanju, posebej pa po razvoju slovenskega hranilništva ter politiki. Podjetnik Josip Slavec se je pred drugo svetovno vojno uveljavil kot eden najuspešnejših podjetnikov v gradnji cest in mostov.
Med najzahtevnejšimi projekti je bila gradnja ceste na Vršič. V Prlekiji poseben simbol goji družina Slavič z vzgojo ljutomerskih kasačev od začetka 20. stoletja do današnjih dni. Josip Mursa, prav tako iz Prlekije, se je kot gospodarstvenik uveljavil na področju proizvodnje mozaičnih plošč ter vsestranskega pospeševalca izobraževanja in sodobnega gospodarjenja.
Zasluge Janeza Evangelista Kreka
Drago Medved je posvetil več let svojega dela občutljivemu vprašanju slovenskih podjetniških družin, tudi tistim, ki so bile več desetletij zamolčane, ter v svojem preučevanju poudaril moralne vrline in tradicijo slovenskih gospodarstvenikov. Ti so predstavljali skozi stoletja steber slovenskega gospodarstva in omogočili razvoj slovenske kulture ter slovenske politične državotvorne misli. Preučeval je zlasti podjetniške družine, ki so v slovenski gospodarski zgodovini postavili trdne stebre nacionalne identitete.
Poleg podjetniških družin je bilo za razvoj slovenskega gospodarstva pomembno tudi zadružništvo na področju kmečke proizvodnje, zavarovalništva in bančništva. Zlasti po zaslugi Janeza Evangelista Kreka je z množično akumulacijo kapitala gradilo vzporedne stebre gospodarske in politične identitete Slovencev.
