V Grčiji skrajno pravoslavni in nacionalistični krogi še vedno poskušajo preprečiti gradnjo mošeje. Sklep o gradnji je parlament potrdil že leta 2004 za takratne letne olimpijske igre. Kot je poročala nemška katoliška agencija KNA, bi lahko nenehni pritisk s strani Turčije zdaj prispeval k temu, da bo 150.000 muslimanov v Grčiji naposled dobilo svoje lastno svetišče.

Prvi med nasprotniki gradnje kakršne koli mošeje v Atenah je grški pravoslavni metropolit v Pireju, Seraphim Mentzelopous. V projektu mošeje vidi poskus islamizacije širšega atenskega prostora, pa tudi celotne Grčije. Seraphim je izrazil zahtevo po referendumu z vprašanjem, ali naj se mošeja gradi, ali pa se celotna namera postavi ad acta.

Zmernejši glas prihaja od glavnega tajnika za kulturne zadeve pri grškem ministrstvu za izobraževanje, g. Kalantzisa. Ta Grke poziva, naj se končno 'osvobodijo kompleksa nekdanje turške prevlade in naj pokažejo času primerno odprtost'.

Vprašanje pa dobiva še širše razsežnosti: Turčija zahteva gradnjo mošeje brez kakršnega koli oklevanja kot enega izmed povračilnih ukrepov Grčije za ponovno odprtje Teološke visoke šole na otoku Halki v bližini Carigrada.

V grški prestolnici danes živi okoli 150.000 muslimanov, bodisi s pridobljenim državljanstvom ali pa z uradnim dovoljenjem za bivanje v državi. K temu je potrebno prišteti še precejšnje število nezakonitih priseljencev, večinoma iz Pakistana in Bangladeša. Vsi ti verniki so brez brez svojega svetišča. Tudi stalna muslimanska manjšina na severovzhodu Grčije in na nekaterih otokih nima lastnega verskega središča v prestolnici. V Atenah so leta 1828 po izgonu Turkov uničili vse mošeje, ostala je le ena, v kateri so uredili Narodopisni muzej. Za ponovno odprtje te mošeje si Ankara brez uspeha prizadeva že dlje časa.

Foto: splet