Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ponudba dialoga Kitajski »dejanje dobre volje«

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 19. 08. 2014 / 07:10
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:15
Ustavi predvajanje Nalaganje

Ponudba dialoga Kitajski »dejanje dobre volje«

Odziv kitajske vlade na papeževo sporočilo ob preletu čez kitajsko ozemlje.

Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je željo papeža Frančiška po dialogu s Kitajsko označil kot »dejanje dobre volje«. Seveda vsi mislimo na Kitajsko, je p. Lombardi pojasnil na tiskovni konferenci pred včerajšnjim odhodom iz Koreje, ob tem pa so mišljene tudi druge azijske države, ki še nimajo stalnega zastopstva pri Svetem sedežu, denimo Severna Koreja, Vietnam, Mjanmar, Laos, Brunej ali Butan.



Papež Frančišek je na srečanju z azijskimi škofi minulo nedeljo dejal, kako »resno upa, da tiste države azijske celine, ki s Svetim sedežem še nimajo vzpostavljenih polnih diplomatskih odnosov, ne bodo oklevale ob pričetku dialoga v skupni blagor«. Sveti oče imen posameznih držav ob tem ni navedel.

Vatikanski tiskovni predstavnik je še poudaril, da je Sveti sedež »verska avtoriteta«, kar je na povsem drugi ravni kot politične ali državne ustanove. Slednjim se »ni za bati, da bi Sveti sedež poskusil izvajati zunanji pritisk na njihove države«.

Na papeževo sporočilo ob preletu čez kitajsko ozemlje proti Koreji pa se je odzvala tudi kitajska vlada. Iz Pekinga je bilo minuli petek slišati, da si Kitajska prizadeva za sodelovanje z Vatikanom. Tudi Peking naj bi iskal poti h »konstruktivnemu dialogu«, da bi se izboljšali odnosi med državama, so kitajski državni mediji navedli izjavo tiskovne predstavnice njihovega zunanjega ministrstva, Hua Chunying.

O trenutnih razlikah, ki so opazne predvsem pri imenovanju kitajskih škofov, Peking namreč vatikanske predloge ocenjuje kot poskus vmešavanja v kitajske notranje zadeve, tiskovna predstavnica ni omenjala. Katoliška Cerkev na Kitajskem je razpeta med komunističnim nadzorom in zvestobo papežu. Državna Cerkev papeža ne sme priznati kot svojega voditelja. Na čelu kitajske katoliške Cerkve je Katoliško patriotsko združenje.

Po prevzemu oblasti leta 1949 so kitajski komunisti leta 1951 prekinili odnose z Vatikanom. Državna Cerkev danes šteje okoli pet milijonov članov. Po nekaterih ocenah približno dvakrat številčnejša »podzemna Cerkev« se izogiba komunističnemu nadzoru. Njeni člani ohranjajo zvestobo papežu, vendar v luči tega nenehno trpijo zaradi pregona državnih oblasti.


Vir: Kathpress
Foto: splet

Kupi v trgovini

Težka pot do pravice
Zgodovina
58,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh