Nemški popis prebivalstva maja prihodnje leto iz državljanov ne bo izvabil zgolj podatka o tem, ali so verni ali ne, pač pa naj bi izprašani zaupali tudi, kateri veroizpovedi pripadajo. Kot so pri predstavitvi vprašalnika pojasnili na Zveznem statističnem uradu, pa je vprašanje o vernosti in pripadnosti določeni veroizpovedi edino vprašanje na obrazcu, na katerega sodelujoči ni obvezan odgovoriti.

Možni odgovori, ki jih bodo izprašani označili s križcem, pri veroizpovedih navajajo 'krščanstvo, judovstvo, islam (s sunitsko, šiitsko in alevitsko vejo), budizem, hinduizem, drugo', pa tudi 'brez vere, verske usmeritve ali svetovnega nazora'.

Zvezni urad med drugim upa, da bo s pomočjo odgovorov na omenjeno vprašanje lahko ugotovil točnejše število muslimanov v Nemčiji. Ker islam za razliko od pravno urejenih Cerkva in verskih skupnosti ne pozna uradnega članstva, ga do sedaj statistično niso mogli obdelati.

V okviru popisa prebivalstva naj bi sprva izprašali le deset odstotkov nemških državljanov. Kdor bo izbran za naključni preizkus, bo prejel uradno pisno vabilo z ustreznimi navodili in bo obvezan izpolniti vprašalnik.

Tudi pri popisu prebivalstva leta 1987 je zvezna vlada postavila vprašanje o verski pripadnosti. Evropska zveza, ki vsakih deset let preverja in predpisuje različna vprašanja po vsej Evropi, vprašanja po veroizpovedi ni označila kot obvezno. V Nemčiji so svoje državljane nazadnje popisali leta 1987, v nekdanji Vzhodni Nemčiji pa leta 1981.