Dragi bratje in sestre,

dne 11. februarja 2007, ko Cerkev obhaja liturgični spomin na Lurško Mater Božjo, bo v Seulu v Koreji potekal svetovni dan bolnikov. Zvrstila se bodo številna srečanja, konference, pastoralna zborovanja ter liturgične slovesnosti, ki se jih bodo udeležili predstavniki Cerkve v Koreji, zdravstveno osebje, bolniki in njihove družine. Cerkev se tokrat ozira na trpeče in naklanja pozornost neozdravljivo bolnim ter umirajočim. Tovrstna obolenja najdemo na vseh kontinentih, njihov delež pa je največji v predelih, kjer revščina in težke razmere za preživetje povzročajo skrajno bedo in stisko. Zavedajoč se mnogovrstnega trpljenja, bom na svetovnem dnevu bolnikov duhovno prisoten in povezan z vsemi srečanji, ki se bodo posvečala širokemu vprašanju neozdravljivo bolnih širom po svetu, hkrati pa želim podpreti prizadevanja krščanskih skupnosti v njihovem pričevanju o Božji ljubezni in usmiljenju.

Vsaka bolezen neizbežno vodi do krize in treznega soočanja z njo. Napredek v medicinski stroki pogosto ponuja potrebno medicinsko zdravljenje za spopad z boleznimi, vsaj kar zadeva človeško telo. Toda naše življenje je omejeno in se prej ali slej konča s smrtjo. To je temeljna izkušnja slehernega človeka, na katero mora biti pripravljen. Kljub novim znanstvenim dognanjem nekatere bolezni ostajajo neozdravljive, zato se v bolnišnicah, hospicih in v domovih vsepovsod po svetu srečujemo s trpljenjem številnih bratov in sester, saj njihovih bolezni ni mogoče pozdraviti in se končajo s smrtjo. Poleg tega še danes milijoni zemljanov živijo v neustreznih higienskih razmerah ter pogosto nimajo dostopa niti do najosnovnejših, nujno potrebnih medicinskih sredstev ali pripomočkov. Posledica tega je, da število neozdravljivo bolnih silovito narašča.

Cerkev želi neozdravljivo bolne in umirajoče podpreti tudi tako, da se zavzema za pravično socialno politiko, ki lahko pomaga pri odpravljanju vzrokov mnogih obolenj ter ponuja ustrezno medicinsko pomoč umirajočim in vsem tistim, ki jim to ni omogočeno. Potrebno je ustvarjati takšno politiko, ki ljudem z neozdravljivimi boleznimi zagotavlja pogoje za prenašanje trpljenja in dostojanstvenega umiranja. Nujno je treba ponovno poudariti veliko potrebo po večjem številu centrov paliativne oskrbe, ki bolnikom nudijo celostno oskrbo. Poleg humane medicinske pomoči jim je ponujeno tudi potrebno duhovno spremljanje. Oboje sodi med temeljne pravice vsakega človeka, ki jih moramo vedno braniti in zagovarjati.

Na tem mestu bi rad spodbudil vse, ki si dan za dnem prizadevajo, da bi bili neozdravljivo bolni, skupaj z njihovimi družinami, deležni ustrezne in ljubeče nege. Cerkev, ki sledi svetopisemskemu zgledu usmiljenega Samarijana, se je vedno zavzemala za uboge in nemočne. Tako prek posameznikov kot njenih institucij stoji ob strani trpečim in jih spremlja ob njihovem umiranju tako, da do konca varuje njihovo dostojanstvo. Mnogi posamezniki, zdravstveno osebje, pastoralni asistenti, prostovoljci in institucije po svetu neutrudno služijo bolnikom v bolnišnicah, centrih paliativne oskrbe, po domovih, v zavetiščih ter po župnijah.

Zdaj pa se obračam tudi na vas, dragi bratje in sestre, ki trpite za neozdravljivimi boleznimi. Vabim vas, da se ozrete na trpljenje križanega Kristusa, in se, povezani z Njim, obračate k Očetu v popolnem zaupanju, da ima On vsako življenje, prav posebej pa vaše, v svojih rokah. Zaupajte, da bo vaše trpljenje, združeno s Kristusovim, rodovitno za potrebe Cerkve in celotnega sveta. Gospoda prosim, naj okrepi vašo vero v Njegovo ljubezen predvsem tedaj, ko boste v preizkušnjah. Srčno upam, da boste vedno našli duhovno tolažbo in moč, ki ju potrebujete za krepitev svoje vere in boste tako vedno bliže Očetu življenja. Prek duhovnikov in pastoralnih delavcev vas želi Cerkev podpirati in vam stati ob strani. V času preizkušenj vam želi pomagati ter tako izkazovati Kristusovo ljubečo skrb in usmiljenje vsem, ki trpijo.

Na koncu vabim vse cerkvene skupnosti sveta, prav posebej pa tiste, ki se posvečajo služenju ubogim, naj z Marijino pomočjo, ki je Zdravje bolnikov, tudi v prihodnje živo pričujejo o ljubeči skrbi Boga Očeta. Naj Devica Marija in naša Mati tolaži vse bolne in izprosi moči za vse, ki so po zgledu usmiljenega Samarijana svoje življenje posvetili zdravljenju in lajšanju telesnih ter duhovnih ran vseh trpečih. V globoki meditativni in molitveni povezanosti z vsakim izmed vas iz vsega srca podeljujem svoj apostolski blagoslov, poroštvo moči in miru v Gospodu.