Ker se letos izteče mandat generalni državni tožilki Barbari Brezigar, je ministrstvo za pravosodje sprožilo kandidacijski postopek, ki naj bi v končni fazi – torej po odločitvi državnega zbora – pripeljal do nove osebe na tem mestu. Na razpis se je z edino relevantno vlogo prijavil nekdanji ustavni sodnik in sedanji tožilec Zvonko Fišer.

Njegova kandidatura pa je oživila spomin na dogodke izpred desetletij, kot je Fišer kot mlad tožilec v 70. letih prejšnega stoletja sodeloval v očitno spornem sodnem procesu, v katerem sta bila zaradi blagoslova križa v bližini brezna na Lajšah pri Cerknem na pogojno zaporno kazen obsojena dva duhovnika.

Zgodbo smo skozi pričevanje enega izmed njiju, nekdanjega župnika v Cerknem Stanka Medveščka, predstavili tudi v drugi številki Družine (članek je dosegljiv na spletnem naslovu http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/CAB7996F1313D502C125780F0034E180?OpenDocument&login)

Na kandidaturo Zvonka Fišerja pa so se včeraj kritično odzvali tudi duhovniki novogoriške in šempetrske dekanije in izrazili nasprotovanje njegovi izvolitvi na mesto generalnega državnega tožilca, »saj je kot tožilec prekršil temeljne človekove pravice in vrednote civilizacije s tem, da je preganjal katoliška duhovnika Stanka Medveščka in Janeza Lapanja zgolj zato, ker sta prikrito grobišče na Lajšah pri Cerknem obeležila s križem.«

Tožilska vloga gospoda Fišerja po prepričanju primorskih duhovnikov »ni bila le v nasprotju z osnovno človeško etiko, ki temelji na spoštovanju mrtvih in pravici do groba, ampak predstavlja tudi zlorabo takratne komunistične zakonodaje«.

Duhovniki opozarjajo še na eno dejstvo: »Tožilec Fišer, za razliko od sodnika na tem procesu, svojega napačnega delovanja nikoli v dvajsetih letih demokracije ni priznal in obžaloval ter se nedolžnim žrtvam opravičil.« Izvolitev take osebnosti na mesto generalnega državnega tožilca bi zato pomenila »vnovični udarec zaupanju v pravno državo in vodi v podžiganje starih delitev iz obdobja revolucije in komunistične diktature«.

Kot so poročali novinarski kolegi pri Reporterju, ki so decembra lani prvi opozorili na vpletenost Zvonka Fišerja v sporni sodni postopek, je sodnik Silvij Šinkovec, ki je obsodil oba duhovnika, na vprašanje, kako danes gleda na to dejanje, dejal: »Po 31 letih svoje odločitve ne želim v ničemer komentirati. Tako kot vsaka druga govori sama - tudi o meni! Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko se iz nje le učimo.« Te besede je mogoče razumeti kot obliko obžalovanja za storjeno.

Fišerjev tožilski pregon proti duhovnikoma je bil, kot beremo v izjavi, ki jo je podpisal dekan Aleš Rupnik, »nekakšen lov na čarovnice. Duhovnika sta na množični grob postavila preprost križ. Šlo je za brezno, kjer še danes, po 66 letih, leži štirinajst dokazano nedolžnih civilistov (med njimi dva duhovnika), ki jih je takratni tožilec Fišer ožigosal kot 'narodne izdajalce'. Nesmiselnost sodbe zoper duhovnika, ki sta bila obsojena na denarno in pogojno zaporno kazen, je dokazalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je sodbo leta 1995 razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom 'ni mogoče pripisati političnega namena'. Tudi obred blagoslovitve zunaj sakralnih prostorov, ki je bil po komunistični zakonodaji prepovedan, po mnenju omenjenega sodišča ni bil kazensko dejanje, ampak kvečjemu prekršek, ne pa, kot je zapisal Fišer, 'zloraba vere in Cerkve'. Poleg tega je imel za blagoslov križa župnik Medvešček celo ustno dovoljenje takratnih oblasti. Montirani proces je kršil temeljne človekove pravice: pravico do poštenega sojenja in svobodo veroizpovedi.«

Primorski duhovniki ob tem opozarjajo na edino »lustracijsko« določilo slovenske zakonodaje, po katerem sodniki, ki so odločali v montiranih procesih komunističnega režima, nikoli več ne morejo biti izvoljeni v pomembnejše sodniške funkcije. »Enako bi moralo veljati za državne tožilce. Oblast, ki je odgovorna za izbiro najbolj izpostavljenih državnih uradnikov, bi se morala, če želi tej družbi dobro, izogibati vsakemu dejanju, ki je v posmeh svobodi, demokraciji, ustavi in pravni državi,« so še zapisali duhovniki iz dekanij Nova Gorica in Šempeter.

Na fotografiji: koprski škof mons. Metod Pirih blagoslavlja brezno na Lajšah, kjer vsako leto pripravijo spominsko slovesnost za vse žrtve okupacije in revolucije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej.