Postni čas brez nekoristnega moralizma
Postni čas brez nekoristnega moralizma
Postni čas v krščanstvu po besedah papeža Frančiška ni namenjen temu, da bi »brez koristi moralizirali nad drugimi ljudmi«. Dosti pomembneje je, da v tem času znova odkrijemo svoje dostojanstvo kot ljubljeni Božji otroci, je sveti oče po navedbah avstrijske katoliške agencije Kathpress in Radia Vatikan dejal v nagovoru med včerajšnjim spokornim bogoslužjem pepelnične srede v baziliki sv. Sabine na rimskem griču Aventin. Pepel, s katerim smo zaznamovani na pepelnično sredo, ne spominja zgolj na minljivost življenja. »Smo prah, zemlja, glina, toda če pustimo, da nas oblikujejo Božje roke, postanemo nekaj čudovitega,« je pojasnil Frančišek.
S tem zavedanjem se v šestih tednih pred velikonočnimi prazniki zaostri vprašanje, zakaj sploh živimo. Če živimo le za to, »da domov prinesemo nekaj denarja in se zabavamo, za malce ugleda, za uspešno poklicno pot«, živimo kakor prah, ki izgine, je nadaljeval papež. »Ljubezen, ki jo podarimo – v družini, na delovnem mestu, v Cerkvi, v svetu – pa nas bo rešila, ta bo ostala za vedno.«
Obstaja »veliko prahu, ki blati ljubezen in kvari življenje,« je v nagovoru na pepelnično sredo dejal sveti oče in dodal: »Dopustili smo, da se je tudi v Cerkvi, v Božji hiši nabralo veliko prahu, prahu posvetnosti.«

Božjega ognja ljubezni ne smemo zadušiti s prahom hinavščine
Papež je, izhajajoč iz včerajšnjega evangelija, opozoril tudi pred hinavščino: »Kolikokrat delamo kakšno stvar le zato, da bi dobili priznanje, da bi si povrnili ugled, zaradi lastnega ega!« Božjega ognja ljubezni »nikakor ne smemo zadušiti s prahom hinavščine«.
Po nagovoru je papež blagoslovil prah kot znamenje minljivosti in pokore in nato prvi na čelo prejel znamenje križa – svetemu očetu ga je podelil 95-letni slovaški kardinal Jozef Tomko. Zatem je papež spokorno znamenje podelil vsem drugim navzočim kardinalom.
Bogoslužna slovesnost pepelnične srede se je začela s kratko molitvijo v rimski cerkvi sv. Anzelma, od koder je papež v procesiji skupaj s kardinali, škofi, duhovniki, redovniki in nekaterimi verniki odšel do okoli 300 metrov oddaljene bazilike sv. Sabine. Procesijo so spremljale litanije vseh svetnikov. Za razliko od škofij na severu Italije se rimski verniki niso odpovedali stisku roke ob pozdravu miru niti prejemanju svetega obhajila na usta. Po navedbah pristojnih oblasti v Rimu trenutno še ni velikega tveganja zaradi širjenja virusa korona.

Fotografije: Vatican Media



