Pred dnevi je bila v Rimu konferenca ob 80. obletnici Papeškega inštituta za sakralno glasbo škofije v Tridentu. Ob tej priložnosti je mons. Valentin Miserachs Grau, ravnatelj inštituta, povedal, da bi bilo primerno ustanoviti papeško ustanovo, ki bi imela vse pristojnosti za urejanje področja sakralne ali bogoslužne glasbe, kjer prihaja do številnih zlorab. Dejal je, da na nobenem področju, ki se ga je dotaknil II. Vatikanski koncil, ne prihaja do tako velikih odklonov in nepravilnosti, kakor glede sakralne glasbe. Opozoril je na veliko oddaljenost od resničnega duha sakralne glasbe, preko katerega se v bogoslužje tolikokrat vnaša nedoslednost, arogantnost in brezbožnost. Gre za veliko zmoto, nadaljuje mons. Miserachs, ko v svetišču ljudje najdejo enake neumnosti, kakor zunaj njega, glede na to, da bi liturgija morala ljudi uvajati v sveto tudi preko glasbe. Po njegovem prepričanju današnja glasba ne upošteva osnovna načela glasbene umetnosti. Zaradi sprenevedanja in nevednosti, predvsem v določenih duhovniških krogih, nekateri mediji širijo izdelke s sakralno glasbo, ki pa je brez sebi lastnih in nujnih lastnosti, ki so svetost, prava umetnost in univerzalnost. Zato taka glasba ne bo nikoli mogla ustvariti pristnega duha Cerkve, navaja Miserachsove besede vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano. Vodja Inštituta za sakralno glasbo je pozval k vrnitvi nazaj k cerkvenim določilom, med katerimi je na prvem mestu gregorijanska glasba, kot cerkveno petje in kot navdih za dobro ustvarjanje liturgične glasbe. Dodal je tudi, da njegovi predlogi niso povezani z dokumentom papeža Benedikta XVI. o uporabi Rimskega misala iz leta 1962. Med drugim je še dejal, da treba obuditi bogato tradicijo, ki pa ne sme biti omejena le na akademsko območje, temveč mora vse Božje ljudstvo usmerjati h globokim duhovnim vzgibom.