FOTO: Vatican Media

Na praznik Jezusovega darovanja v templju, ko obhajamo svetovni dan posvečenega življenja, je papež Frančišek popoldan daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra. Kot poroča Radio Vatikan, je bilo zaradi epidemije število navzočih vernikov omejeno, slovesnosti so se udeležili le nekateri predstavniki redovnih skupnosti. Sveti oče je v nagovoru razmišljal o potrpežljivosti: najprej se je zaustavil ob Simeonovi potrpežljivosti, ki je po njegovih besedah ogledalo Božje potrpežljivosti, nato pa je nakazal tri področja, kjer se udejanja potrpežljivost posvečenih oseb: v osebnem življenju, v življenju v skupnosti ter v odnosu do sveta.

Simeon je v pričakovanju udejanjal potrpežljivost srca, ki ni znamenje šibkosti, temveč moč duha

Simeon je bil vse življenje v pričakovanju in je udejanjal potrpežljivost srca, je pojasnil papež. V molitvi se je naučil, da Bog ne prihaja v izrednih dogodkih, ampak dopolnjuje svoje delo v navidezni enoličnosti naših dni. Simeon je hodil potrpežljivo in ni dopustil, da bi ga čas, ki je mineval, izčrpal. V svojem dolgem življenju je bil včasih ranjen in razočaran, vendar ni izgubil upanja. Simeon je to potrpežljivost prejel prek molitve in življenja svojega ljudstva, njegova potrpežljivost pa je ogledalo potrpežljivosti Boga.

Kot je zatrdil sveti oče, je to razlog našega upanja: Bog nas čaka, ne da bi se kadar koli naveličal. Njegova ljubezen nam vedno vliva upanje, da bi znova začeli. Potrpežljivost ni znamenje šibkosti, temveč moč duha, ki nas usposablja, da nosimo težo osebnih težav in težav skupnosti. Zaradi potrpežljivosti moremo sprejeti različnost drugega, pomaga nam, da ostajamo na poti tudi takrat, ko nas napadata naveličanost in lenoba.

Potrpežljivost udejanjamo na treh področjih

Po papeževih besedah potrpežljivost v življenju udejanjamo na treh področjih: v osebnem življenju, življenju v skupnosti in v svojem odnosu do sveta. V osebnem življenju posvečenih oseb se lahko zgodi, da se upanje razblini zaradi razočaranih pričakovanj, vendar mora biti človek potrpežljiv s samim seboj in zaupno čakati, saj je Bog zvest svojim obljubam.

V življenju v skupnosti včasih nastanejo spori, ki nimajo takojšnje rešitve, zato si je treba prizadevati za vzajemno potrpežljivost. Kajti, je poudaril papež, »Gospod nas ne kliče, da bi bili solisti, ampak da bi bili del zbora, ki je včasih neuglašen, vendar pa mora vedno poskušati peti skupaj«. V odnosu do sveta pa se posvečene osebe »ne smejo pritoževati nad stvarmi, ki ne gredo, ampak potrpežljivo pričakovati luč v temi zgodovine« ter ne izgubiti upanja.

Zahvala kardinala Braz de Aviza papežu Frančišku

Ob koncu svete maše na včerajšnji praznik Gospodovega darovanja v templju je papeža Frančiška v imenu posvečenih oseb pozdravil kardinal Joăo Braz de Aviz, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Spomnil je, navaja Radio Vatikan, da letos mineva že 25 let, odkar se posvečene osebe na ta dan zberejo ob svetem očetu, »Petrovem nasledniku, v želji, da bi vedno hodili s Petrom in pod Petrom, kot je želel Jezus«. Kardinal je poudaril, da posebej v tem času epidemije vsi v Cerkvi močno čutimo papeževo bližino.