Vojno dogajanje v Ukrajini bi moralo 28 državam članicam Evropske zveze in njenim 500 milijonom prebivalcev »obnoviti zavest, kakšno srečo imamo, da v Evropski zvezi na miren način rešujemo svoje izzive in težave«, je poudaril Hans-Gert Pöttering, ki je kot edini poslanec član Evropskega parlamenta že več kot 35 let, vse od prvih evropskih volitev leta 1979. Skupne izzive v Evropski zvezi rešujemo na podlagi prava, je 68-letni nemški evropski politik pojasnil v pogovoru za Radio Vatikan. Trenutna ruska agresija proti Ukrajini je mogoča zgolj zato, ker Ukrajina ni članica Evropske zveze.

Pöttering je bil med leti 2007 in 2009 predsednik Evropskega parlamenta, dolga leta pa tudi vodja evropskih krščanskih demokratov. Po njegovih besedah je »pravi čudež, kako Evropa izgleda danes«. Spomnil je na pomembno vlogo papeža Janeza Pavla II., ki je svoje poljske rojake v osemdesetih letih prejšnjega stoletja spodbudil: »Ne bojte se, spremenite svet, spremenite ta naš svet!« Da so danes Poljska in druge srednjeevropske, pa tudi baltske države članice Evropske zveze, je bila tedaj »nepredstavljiva vizija«, celo »čudež«, je prepričan Pöttering. »Naše vrednote so se uveljavile – in ne komunizem.«

Totalitarni komunizem je s svojimi načeli propadel, kot pred tem nacionalsocializem z načelom ras. Uveljavilo pa se je krščanski podobi človeka ustrezno prepričanje o dostojanstvu človeka, o svobodi, demokraciji, pravu in miru. Na to bi morala biti Evropska zveza in vse njene članice izjemno ponosna, ne pa tudi zadovoljna sama s seboj, je dejal Pöttering. »Zato nas bi rad v Evropski zvezi spodbudil, da bi bili vsi, seveda s primerno mero ponižnosti, politično in tudi kot kristjani malce samozavestnejši.«

Glede zadnjih odcepitvenih teženj znotraj Evropske zveze, na Škotskem in v Kataloniji, je evropski politik dejal, da so tako Škotje kot tudi Katalonci »zelo evropski«, njihove odcepitvene težnje pa so naravnane proti njunima narodnostnima državama – torej proti Združenemu kraljestvu in Španiji, ne pa proti Evropski zvezi. Če bo po referendumih do odcepitve prišlo in če bosta novo nastali državici želeli postati članici zveze, bo to podobo Evropske zveze »še malce bolj zapletlo«, zato Pöttering podpira »zelo očitno mnenje«, naj omenjeni narodni državi ostaneta takšni, kakršni sta, večji poudarek pa naj usmerijo v regionalno politiko. »V osnovi naj bi ostali na štirih ravneh: občinski, regionalni, narodni in evropski, vendar z večjimi možnostmi za posamezne regije, kjer se pojavljajo tovrstne želje.«

Projekt Evropa ni nikakršen »zrel sadež, ki bo zdaj zdaj padel z drevesa«, ampak »vsakodnevni trud za podrobnosti«, je poudaril krščanski demokrat. Generacija, ki zdaj nosi odgovornost, bi morala »še naprej stopati po poti edinosti«. Kot nove izzive Pöttering navaja skupne evropske vrednote, odpravo finančnih primankljajev, spodbujanje gospodarske rasti, večjo prilagodljivost gospodarstva, »da ostanemo konkurenčni«, zavarovanje meja, povezano s človeško azilsko in priseljensko politiko. Kot predsednik Ustanove Konrada Adenauerja si bo sam prizadeval za dejanja, ki bodo kos naštetim izzivom, je svoj pogovor na Radiu Vatikan zaključil Hans-Gert Pöttering.

Vir: Kathpress
Foto: splet