Meseca decembra ne zaznamuje le predbožični adventni čas, ampak se Cerkev v teh dneh spominja tudi nekaterih priljubljenih zgledov vere: 4. decembra goduje sv. Barbara, dva dni kasneje sv. Nikolaj, ki ga bolje poznamo pod imenom sv. Miklavž, 8. decembra pa obhajamo brezmadežno spočetje Device Marije.



Sveta Barbara je zavetnica rudarjev in arhitektov in je ena izmed štirinajstih priprošnjikov v sili. Povezana pa je tudi z božičem: na njen god danes marsikje odrežejo nekaj vejic češnjevega drevesa in jih dajo v vazo, vejice pa naj bi do božičnega dne zacvetele. Cvetovi »Barbarinih vej« predstavljajo Jezusovo rojstvo, ki za kristjane pomeni »novo življenje«.

V ozadju tega izročila je legenda, ki gre takole: Barbara je bila rojena v Mali Aziji. Leta 306 je umrla mučeniške smrti, ker je bila kristjanka. Na dan njene smrti naj bi češnjeva veja, ki jo je pred tem dala v vodo, začela cveteti. Kot zavetnica rudarjev in arhitektov danes v podobi kipov krasi številne predore v zahvalo in prošnjo za varstvo.

Sveti Miklavž v čokoladni podobi leto za letom krasi police trgovin. Njegov »prednik«, sv. Nikolaj, je bil v 4. stoletju škof v Miri v Mali Aziji v današnji Turčiji. Kot sin premožnih staršev naj bi podedovano premoženje razdelil ubogim. Mornarji in trgovci so leta 1087 njegove posmrtne ostanke iz Mire prepeljali v italijanski Bari, kjer počivajo še danes.

Miklavž velja za enega najbolj priljubljenih svetnikov krščanstva, o njem pa kroži veliko legend. Po eni naj bi v življenje obudil tri umorjene otroke, po drugi pa obdaril tri dekleta iz revne družine in jih s tem rešil prostitucije.

Običaj, da Miklavž obdaruje otroke, izhaja iz srednjega veka: učenci samostanske šole so na predvečer praznika izbrali »otroškega škofa«. Opat ali župan sta za en dan oblast simbolično predala v otroške roke. »Otroški škof«, odet v škofovska oblačila, je uradno »obiskal« samostansko šolo in otroke po potrebi oštel ali pa jih obdaril s sladkarijami.

Marijino brezmadežno spočetje v katoliški Cerkvi obhajamo 8. decembra. Na ta praznik pa se ne spominjamo Marijinega devištva, kot je včasih zmotno mišljeno, pač pa prepričanje Cerkve, da je bila Marija spočeta brez izvirnega greha. To versko resnico je papež Pij IX. leta 1854 oznanil kot verski nauk. Ta praznik moramo razločevati od deviškega spočetja Jezusa, ki ga je Marija spočela s pomočjo Svetega Duha. To resnico priznavajo tudi druge krščanske veroizpovedi.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)