Pred papeževim obiskom v Turčiji mešana znamenja kristjanom
Pred papeževim obiskom v Turčiji mešana znamenja kristjanom
Dobrih šest tednov pred papeževim obiskom v Turčiji v državi izvajajo določene dejavnosti v korist tamkajšnje krščanske skupnosti in jim v krajevnih medijih pripisujejo posebno težo. Trenutno obnavljajo enega najpomembnejših armenskih samostanov, kljub temu pa je krščanska manjšina v številnih ozirih še naprej deležna očitnega zapostavljanja.

Kot poroča človekoljubna ustanova Pro Oriente, naj bi samostan sv. Jerneja v bližini mesta Baskale (armensko Adamakert, kar pomeni »Adamovo mesto«) temeljito obnovili, da bo znova dostopen širši javnosti. Samostanski prostori so zapuščeni že od leta 1915, ko je tedanja vlada odredila krvavi pregon Armencev. Leta 1983 je bil prepovedan sleherni dostop do samostana, ker so na tamkajšnjem ozemlju uredili turško vojaško oporišče. Vojska se je zdaj umaknila na drugo območje, tako da je dostop do samostana znova dovoljen. Po navedbah predstavnikov turškega kulturnega ministrstva pa je samostanski kompleks zaradi dolgoletnega zapostavljanja v skrajno nezavidljivem stanju. Obnovitvena dela so bila nujno potrebna.
Samostan je bil v 13. stoletju zgrajen na griču, ki naj bi bil po izročilu kraj mučeništva svetega Jerneja. Apostol naj bi v 1. stoletju po Armeniji oznanjal evangelij, skupaj s svetim Tadejem pa ga častijo kot zavetnika armenske apostolske Cerkve. Pomen samostana zaznamuje tudi dejstvo, da je mesto Baskale sedež rodbine Ardsruni, iz katere so več stoletij izhajali kralji armenske kraljevine Vaspurakan. Dokumenti o dogajanju v samostanu med leti 1915 in 1923 naj bi bil shranjeni v Ankari, Tiflisu in Moskvi, vendar jih doslej še niso natančno preučili.
Cerkvam in župnijam v Turčiji pa še vedno ni dovoljeno posedovanje lastne zemlje. Verske ustanove si lahko ozemlje prislužijo, vendar po navedbah tiskovnega predstavnika Ekumenskega patriarhata v Carigradu tudi to ni najbolj gotovo. Zakon, ki ureja upravljanje verskih ustanov, so pred časom umaknili, cerkveni predstavniki pa se zdaj bojijo, da bo tako država prevzela nadzor nad ustanovami.
Poseben primer tu predstavljajo ustanove sirske pravoslavne Cerkve in samostani v Tur Abdinu na vzhodu države. Doslej je sicer uspelo, da so številne cerkve zabeležili kot last samostana Mor Gabriel, toda prav ta samostan bo morda moral svoje postopke prilagoditi novim državnim predpisom.
Turški kristjani imajo težave tudi s šolskim poukom: na turških šolah morajo tudi učenci iz krščanskih družin obiskovati verski pouk o islamu. Oprostitev je mogoča le v posameznih primerih. Poleg tega učenci v tem primeru izgubijo točke, dodeljene za omenjeni pouk, kar ima posledice pri zaključnem izpitu. Na državnih šolah ni dovoljen pouk v materinščini za sirske pravoslavne kristjane, ki govorijo aramejski jezik. Država dopušča le popoldanski pouk, ki ga krščanski manjšini nudijo v samostanih.
V Turčiji še danes ni možnosti rednega izobraževanja krščanskih duhovnikov. Grško pravoslavno bogoslovno semenišče na otoku Halki kljub protestom ostaja zaprto.
Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia



