Turčija je prvič v svoji zgodovini po željah za načrtovano novo ustavo uradno povprašala tudi predstavnike nemuslimanskih manjšin v državi. Grški pravoslavni patriarh Bartolomej I. in predstavnik sirske pravoslavne Cerkve sta včeraj predstavila svoje predloge pred parlamentarnim ustavodajnim odborom v Ankari. Po navedbah v medijih je Bartolomej I. to označil za zgodovinsko dejanje: “Rojeva se nova Turčija,” so besede patriarha predvajali na turški televiziji.

Tudi tiskovni predstavnik Ekumenskega patriarhata, Dositeos Anagnostopulos, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress izrazil svoje zadovoljstvo in obenem upanje, da pri tem ne gre zgolj za nekakšen alibi, ampak da se bodo predlogi krščanskih skupnosti resnično razvijali v pozitivno smer. Glede na to, da pogovora v takšni obliki v zgodovini Turške republike ne pomnijo, lahko po navedbah Anagnostopulosa resnično govorimo o ‘pionirskem dogodku’, patriarh Bartolomej pa dejansko polaga visoke upe v pozitivno prihodnost Turčije.

Odbor za pripravo nove ustave je sestavljen iz pripadnikov vseh strank v turškem parlamentu. Ustanovljen je bil oktobra 2011 in naj bi zbral predloge za novo ustavo iz vseh področij družbenega življenja. Novo besedilo naj bi bilo pripravljeno do konca leta, nadomestilo pa bo trenutno veljavne predpise v Turčiji, ki so postali pravnomočni leta 1982, ko je bila Turčija pod vojaško vladavino.

Okoli 99% Turkov je muslimanov. Turčija je sekularizirana država, v kateri so po zakonu vsi državljani enakopravni. V vsakodnevnem življenju pa so verske manjšine pogosto zapostavljene, predvsem na področju trgovine z nepremičninami in pri izobraževanju duhovnikov. Izboljšanje pravnega položaja kristjanov in judov sodi med glavne zahteve Evropske zveze pred vstopom Turčije v njeno sredo. Po mnenju Anagnostopulosa je skrajni čas za tovrstno rešitev, da pravice manjšin zapišejo tudi v ustavo, predvsem tudi zato, da bi se izognili strankarskim in dnevnopolitičnim motivom.

Po navedbah tiskovnega predstavnika patriarhata je Bartolomej I. pred parlamentarnim odborom izrazil zahtevo po pravici kristjanov do izobraževanja svojega duhovniškega podmladka ter ponovno odprtje od leta 1971 zaprtega pravoslavnega semenišča Chalki na otoku Heybeliada pri Carigradu.

Med ostale osrednje zahteve sodijo še uvedba pravne osebe za verske skupnosti in izboljšanje gospodarskega položaja. Kot pojasnjuje Anagnostopulos, so v preteklih desetletjih Cerkve zaradi denacionalizacije izgubile veliko premoženja, ki je bilo doslej vrnjeno v zelo majhnih količinah.

Za sirske pravoslavne kristjane pa je odvetnik Rudi Sümer v svojem predstavitvenem govoru izrazil zahtevo po pravnem priznanju manjšine okoli deset tisočih sirsko pravoslavnih vernikov. Doslej so bili v Turčiji kot nemuslimanske manjšine priznani le judje, armenci in pravoslavni Grki.

Med zahtevami Bartolomeja I. in sirskih pravoslavnih kristjanov je po navedbah krajevnih medijev tudi konec razlikovanja v poklicnem in družbenem življenju. Tako naj bi denimo iz učbenikov črtali odklonilne dele besedil o kristjanih.

Med srečanjem z evropskim ministrom Egemenom Bagisem so kristjani minuli teden spregovorili tudi o zapostavljanju pri sprejemu v javne službe. Bagis je to težavo označil kot ‘stvar preteklosti’ ter kristjanom in judom svetoval, naj se mirno potegujejo za državne službe.