Prvo berilo: Odrešeni izpovedujejo vero, 5 Mz 26,4–10;
Ps 91;
drugo berilo: Vero je treba izpovedati, Rim 10,8–13

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,1–13)

Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha.« Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa.

Video razlaga za otroke

Zmaga nad skušnjavo

Piše: p. Primož Jakop

Vstopili smo v postni čas in evangelist Luka nam prinaša zgodbo o Jezusovih skušnjavah v puščavi – verjetno eno najdragocenejših zgodb, ker je njen edini vir lahko bil le Jezus sam.

V poslušnosti Božji besedi Jezus izkusi, da je vir našega življenja sam Bog v svoji ljubezni.

Jezus, učlovečena Božja beseda, se po krstu pusti Duhu voditi v divjino puščave, kjer ostane štirideset dni. Tako kot nas Jezusov krst v Jordanu lahko spomni na prehod Izraelcev čez Rdeče morje, nas število Jezusovih dni v puščavi neizogibno spomni na leta, ki jih Izraelci preživijo na poti proti obljubljeni deželi. V tem pogledu je puščava kot kraj preizkušenj neločljivo povezana s krstom. S tem, ko se Jezus postavi v vrsto ljudi, ki se dajo krstiti, že pokaže na svojo temeljno izbiro: želi biti poslušen Očetu in solidaren z brati in sestrami. Tako je nato v puščavi deležen izkušnje slehernega človeka: ko začnemo plavati proti toku, začutimo odpor vode, in ko se odločimo slediti Bogu in njegovim zapovedim, se pojavijo skušnjave. Skušnjave zato niso le stvar nekega obdobja, ki se prej ali slej konča, temveč jih bomo doživljali vse življenje oziroma vse, dokler se bomo trudili biti poslušni Božjim zapovedim. Ljudje od Eve in Adama naprej doživljamo, da je težko vedno zaupati Bogu in da je včasih nasprotna izbira na prvi pogled veliko bolj smiselna in privlačna. Prva človeka te preizkušnje ne prestaneta in tudi Izraelci v puščavi ne premorejo dovolj zaupanja. Šele Jezus dokončno premaga preizkušnjo skušnjave v obliki izbire, ki jo predoča hudič in je nasprotna zaupanju.

P. Primož Jakop: »Skušnjave niso le stvar nekega obdobja, ki se prej ali slej konča, temveč jih bomo doživljali vse življenje.« FOTO: Tatjana Splichal

Drugačna Jezusova izbira

Če smo pozorni na vse tri skušnjave, s katerimi hudič sooči Jezusa, lahko namreč opazimo, da gre v vseh treh primerih za to, da bi iskali moč. Radi bi posedovali bodisi stvari, bodisi druge ljudi, bodisi Boga samega. S tem bi lahko sami upravljali svoje življenje – tudi če samo zato, da bi s tem lahko delali dobro! Jezusova izbira je zato radikalno drugačna: odpove se vsej svoji moči, ki jo ima kot Bog, zato pa se pusti voditi Duhu in se zateče k Svetemu pismu. V poslušnosti Božji besedi Jezus izkusi, da je vir našega življenja sam Bog v svoji ljubezni. Samo s tem izkustvom, na ta način je mogoče živeti kot sin: da vse, vključno z lastnim življenjem, sprejemamo kot dar, ki nam ga daje Oče, in potem vse, tudi svoje življenje, darujemo kot On.

Ta uvid nam pomaga razumeti, kako naj živimo kot Jezusovi učenci. Izkoristimo štirideset dni postnega časa za to, da dovolimo, da se Božja beseda vedno bolj zakorenini v naših srcih, v zaupanju, da bo ob svojem času rodila tudi sadove odrešenja!