Ameriški zunanji minister John Kerry je danes prispel v Vatikan, kjer se bo sestal z vatikanskim državnim tajnikom Pietrom Parolinom, osrednji temi njunih pogovorov pa naj bi bili Sirija in izraelsko-palestinska pogajanja, kot so sporočili z ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu. Poleg tega naj bi se dotaknila tudi humanitarnih vprašanj.

Kerry je drugi zunanji minister v ameriški zgodovini, ki je pripadnik katoliške Cerkve. Prvi je bil Edmund Muskie, ki je bil na tem položaju v času vlade Jimmyja Carterja (1977-81). Že včeraj so se na študijskem dnevu z naslovom »Sirija, ali nam je lahko še vedno vseeno?« v Vatikanu sestali izvedenci, ki so se posvetovali o možnih rešitvah sirskega spora. Papeška akademija znanosti je za javnost zaprto srečanje priredila v dvorani Pija IV., med drugim pa so se ga udeležili Mohamed El Baradei, nekdanji vodja jedrske agencije ZN, nekdanji britanski premier Tony Blair in drugi predstavniki mednarodne politike.

Kerry je včeraj v Parizu s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovim in posebnim odposlancem ZN za Sirijo Lakhdarjem Brahimijem razpravljal o možnostih za premirje v tej bližnjevzhodni državi, iz Rima pa nocoj potuje na mednarodno konferenco v Kuvajt.

Pred mirovno konferenco za Sirijo »Ženeva II«, ki je predvidena 22. januarja, po svetu prirejajo številne posvete, osrednje razprave pa naj bi se poleg zunanjih ministrov Rusije in Združenih držav Amerike udeležile delegacije s Kitajske, iz Francije in Velike Britanije ter predstavniki iz okoli 30 drugih držav. Navzoči bodo tudi predstavniki Združenih narodov, Evropske zveze, Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje.

Konferenco v Vatikanu so priredili na osebno željo papeža Frančiška. Sogovorniki so poleg politično-vojaških tem obravnavali tudi medverski dialog na tem območju. Srečanje je odprl kardinal Jean-Louis Tauran, ki je v Vatikanu pristojen za medverski dialog. Iz Sirije je pripotoval kaldejski škof v Alepu, vodja sirske Karitas Antoine Audo, pa tudi vatikanski stalni opazovalec pri Združenih narodih v Ženevi, nadškof Silvano Tomasi. Nadškof Tomasi je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da je prvi in najnujnejši korak zaustavitev trenutnega nasilja. »Papež Frančišek je jasno povzdignil svoj glas za pravičen mir na Bližnjem Vzhodu, ki ga bo v letošnjem maju tudi sam obiskal. Na njegovo pobudo je nato Papeška akademija znanosti sklicala omenjeno srečanje.« Tomasi je še opozoril, da tudi Ekumenski svet Cerkva med 16. in 17. januarjem prireja srečanje o Siriji.

Vatikanski predstavnik v Ženevi je spomnil tudi na včerajšnji nagovor papeža Frančiška, ki ga je sveti oče pripravil za diplomate, akreditirane pri Svetem sedežu. Zbranim je izrazil svoje globoko upanje na mir v Siriji. »Nikoli ne bom opustil upanja, da se bo sirski spor nekoč zaključil«, je dejal Frančišek. Za ženevsko konferenco je potrebna »nova skupna politična volja, da bi spor dokončno odpravili«.

Papež Frančišek je včeraj imenoval tudi posebnega predstavnika za Sirce v zahodni Evropi. To je upokojeni nadškof iz iraškega Mosula, Basile Georges Casmoussa, ki živi v Rimu. Leta 1951 v Iraku rojeni nadškof je med drugim v Belgiji študiral socialne vede, nekaj let pa je deloval tudi v libanonskem Bejrutu. Leta 1999 ga je sinoda sirske katoliške Cerkve izvolila za nadškofa v Mosulu, na tem položaju pa je ostal okoli deset let.

Vir: Kathpress

Foto: splet