Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Prisrčno srečanje z mehiškimi družinami

Objava: 16. 02. 2016 / 09:27
Oznake: Družba, Duhovnost
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:28
Ustavi predvajanje Nalaganje
Prisrčno srečanje z mehiškimi družinami

Prisrčno srečanje z mehiškimi družinami

Na srečanju so tamkajšnji verniki pričevali o izkušnji svojega družinskega življenja.

Papež Frančišek se je včeraj popoldne v Tuxtli Gutiérrezu, glavnem mestu zvezne države Chiapas, srečal z mehiškimi družinami. Med srečanjem je dvesto zakonskih parov, ki praznujejo petdeseto obletnico poroke, obnovilo svoje zakonske obljube, prebrali so evangeljski odlomek o svatbi v galilejski Kani, papež pa je zbrane tudi nagovoril. Pred Frančiškovim nagovorom so verniki najprej prisluhnili štirim pričevanjem o različnih težkih družinskih razmerah: Humberto in Claudia sta civilno poročen par, imata enega sina, Claudia pa je ločenka in ima iz prvega zakona tri otroke; Beatriz je mama samohranilka; Manuel je štirinajstletnik in invalid; ob koncu sta svojo življenjsko zgodbo predstavila še Aniceto Hernández in Criselda Roblero, poročena več kot petdeset let in starša petih otrok.



Na njihove zgodbe se je v svojem govoru navezal tudi papež Frančišek. Zahvalil se jim je, da so odprli vrata svojega doma in svojega življenja, dovolili sesti za njihovo mizo in delili kruh veselja, upanja, sanj in znoj bridkosti, razočaranj in padcev.

Sveti oče se je najprej obrnil na Manuela, štirinajstletnega fanta, ki ima mišično distrofijo, zaradi katere mu slabijo mišice. Izpostavil je Manuelov pogum, s katerim je pristopil k življenju ter ga širil v svoji družini in med prijatelji. To je tisto, kar želi med nami delati Sveti Duh: opogumljati, nam dajati razloge, da nadaljujemo s sanjami in oblikovanjem življenja, ki vé, kaj je dom in kaj je družina. »To je tisto, kar si je Bog od vedno zamišljal in za kar se je od starodavnih časov boril«, je zatrdil papež Frančišek. Ko se je tisti večer v Edenskem vrtu vse zdelo izgubljeno, je Bog Oče opogumil tisti mladi par ter mu pokazal, da ni vse izgubljeno. Ko je ljudstvo Izrael mislilo, da ni več smisla njihove hoje skozi puščavo, jih je Bog Oče bodril k pogumu z mano. Ko se je dopolnil čas, je Bog Oče za vedno opogumil človeštvo in mu daroval svojega Sina.

Na enak način Bog vse preizkušane opogumlja k življenju, je pojasnil sveti oče. Če se vprašamo zakaj, dobimo odgovor, da Bog ne more drugače, saj je Njegovo ime ljubezen, zastonjski dar, predanost, usmiljenje. Vse to nam je z močjo in jasnostjo dal spoznati v Jezusu, svojem Sinu, ki je daroval svoje življenje vse do smrti, da bi omogočil Božje kraljestvo. To kraljestvo nas po papeževih besedah vabi, naj postanemo soudeleženi v novi logiki, ki »odpira nebesa, odpira naša srca, naše misli, naše roke in nas izziva z novimi obzorji«. To kraljestvo »ima okus po družini, okus po skupnem življenju«.

V Jezusu in z Jezusom je to kraljestvo mogoče. On zmore preoblikovati naše poglede, drže, čustva, ki so velikokrat kakor vodeno praznično vino. On zmore ozdraviti naša srca ter nas vedno znova poziva, naj začnemo še enkrat. On vedno zmore narediti vse stvari nove.

Veliko je najstnikov, ki so brez poguma in živijo težke trenutke. Mnogi so brez zagona, brez moči, brez volje. Takšna drža se pogosto rodi zato, ker se čutijo sami, ker nimajo nikogar, s komer bi se pogovarjali. Papež se je pri tem navezal na Beatriz, danes 52-letno mater, ki je svoje tri otroke vzgajala sama. Kot je dejala, je bila bitka vedno težka zaradi negotovosti in osamljenosti. Frančišek je dodal, da nas negotovost, pomanjkanje, pogosto tudi najnujnejših stvari, lahko vodi v obup, veliko tesnobo, saj ne vemo, kako naprej, še posebej, ko smo odgovorni za otroke. Negotovost, pomanjkanje ne ogroža samo trebuha, ampak lahko ogroža celo dušo, lahko nam vzame voljo, vzame moč in nas skuša s potmi ali alternativami navideznih rešitev, ki pa na koncu ničesar ne rešijo.

»Velikokrat je največja skušnjava, ki jo imamo pred seboj, da bi ostali sami, vendar nam to ne daje poguma, ampak nam osuši dušo«, je poudaril sveti oče, nato pa izpostavil nekaj načinov, kako se boriti proti negotovosti in osami, ki nas delata ranljive za mnoge navidezne rešitve. Enega od načinov predstavljajo zakoni, ki varujejo in zagotavljajo osnovo, da lahko vsaka družina in vsaka oseba rasteta preko izobraževanja in dostojnega dela. O drugem načinu pa sta spregovorila Humberto in Claudia, ki sta rekla, da sta Božjo ljubezen, ki sta jo sama doživela, poskušala posredovati s služenjem in pomočjo drugim. Zakoni in osebna zavzetost sta dobra povezava, da se zlomi spiralo negotovosti.

Papež Frančišek je v nagovoru tudi izpostavil, kako nekateri želijo družino danes na različnih ravneh oslabiti in jo postaviti pod vprašaj. Ravnajo, kot da je družina že postala zastarel model, nezmožen najti mesto znotraj naših družb, ki pod pretvezo sodobnosti podpirajo sistem, postavljen na model osamitve.

Seveda ni vedno lahko živeti v družini, pogosto je boleče in naporno, je pojasnil papež in besede, ki jih pogosto uporablja za Cerkev, tokrat prenesel na družino: »Raje imam ranjeno družino, ki si vsak dan prizadeva povezovati se v ljubezni, kakor pa družbo, ki je bolna zaradi zaprtosti in lagodnosti strahu pred ljubeznijo. Raje imam družino, ki vedno znova poskuša na novo začeti, kakor pa družbo, ki je zagledana vase in obsedena z razkošjem in lagodnostjo. Raje imam družino z utrujenim obrazom zaradi žrtev kakor pa našminkane obraze, ki ne poznajo nežnosti in ne sočutja.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / AFP

Kupi v trgovini

Življenjske težave
Drugi priročniki
4,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh