Na Dunaju imajo odslej tudi perzijsko katoliško skupnost. Bogoslužja bodo v novem občestvu obhajali vsako soboto v cerkvi sv. Kanizija. Kot poroča Tiskovni urad dunajske nadškofije, je perzijska skupnost prva te vrste v srednji Evropi. Število iranskih in afganistanskih katoličanov na Dunaju zaenkrat še ni veliko, večinoma so v Avstrijo prispeli kot begunci, med njimi pa je veliko spreobrnjencev, ki so zaradi 'odpadništva veri', torej islamu, v svoji domovini pogosto življenjsko ogroženi.

Novo ustanovljena katoliška skupnost je 'povabilo perzijsko govorečim kristjanom in vsem tistim, ki jih krščanstvo zanima, da v dunajski Cerkvi najdejo svojo novo duhovno domovino'.

Po besedah Alexandra Kraljica, generalnega tajnika 'Delovnega združenja afro-azijskih skupnosti' v dunajski nadškofiji, naj nova skupnost ne bi predstavljala konkurence že obstoječim občestvom, ampak gre zgolj za dopolnilo s posebnim katoliškim poudarkom. V dunajski perzijski skupnosti bodo poskušali s pomočjo Božje besede, s prebiranjem Svetega pisma in s katehezo razviti krščansko življenje v skupnosti, ki je obenem prežeta s perzijsko kulturo.

Tisočletja stara perzijska visoka kultura je v veliki meri narekovala tudi svetopisemsko zgodovino in teologijo. V Stari zavezi poročajo o kralju Kirosu, ki je judom omogočil povratek iz babilonske sužnosti. Tudi dogajanje svetopisemskih knjig o Esteri in Danielu je postavljeno v Iran.

Krščanska tradicija v Iranu sega v najzgodnejše obdobje Cerkve. Cerkev Perzijskega cesarstva je bila nekoč 'Apostolska Cerkev Vzhoda', njen poglavar pa je imel sedež v Bagdadu. Do visokega srednjega veka se je Cerkev s pomočjo misijonarskega delovanja širila proti vzhodu Azije.

Danes 'Apostolska Cerkev Vzhoda' ohranja številne tradicije zgodnjega krščanstva. Uniatska veja te Cerkve, ki je v polni cerkveni skupnosti s papežem, je kaldejsko-katoliška Cerkev.

Na Dunaju imajo poleg nove katoliške tudi pet evangeličanskih perzijskih skupnosti.