Razdeljenost kristjanov v različne veroizpovedi je po besedah papeža Frančiška »svetu v pohujšanje«. Očitno nasprotuje Jezusovi volji, ki je ustanovil »eno in edino Cerkev«, je papež dejal minulo soboto v Rimu. Kristjani razdeljenosti ne bi smeli sprejemati »kot neizbežen, na nek način naraven pojav«, kajti Kristusa ni moč razdeliti, kot je sveti oče pojasnil v nagovoru med tradicionalnim ekumenskim bogoslužjem ob sklepu tedna krščanske edinosti v rimski cerkvi sv. Pavla zunaj obzidja.

Zavest, da Kristus ni razdeljen, nas spodbuja, »da stopamo po poti k polni edinosti vseh verujočih v Kristusa«,je poudaril papež. Po tej poti pa stopamo s pomočjo Svetega Duha v »spravljeni različnosti«. Frančišek je obenem spodbudil, naj težave v ekumenskem dialogu rešujemo javno. Ekumenskih večernic s papežem so se udeležili visoki predstavniki pravoslavja, protestantizma in anglikanske Cerkve.

Edinosti kristjanov ne bomo preprosto dosegli kot čudeža na koncu naše poti, je v nagovoru nadaljeval sveti oče. Ta se počasi poraja s skupno molitvijo in nenehnim sodelovanjem med različnimi krščanskimi veroizpovedmi. Navsezadnje edinost ni zgolj sad dela »človeške strategije«, pač pa k njej pripomore tudi Sveti Duh.Frančišek je tudi poudaril, da je ekumenski dialog postal »ena temeljnih prednosti med nalogami rimskega škofa«. Brez odprtosti za pogovor z vsemi, ki verujejo v Kristusa, danes Petrove službe ne bi »dojeli v celoti«. Ekumenski dialog je prispeval k temu, je pojasnil papež, da poglabljamo razumevanje položaja Petrovih naslednikov.

Kot zgled v ekumenskem dialogu je Frančišek navedel svoje predhodnike Janeza XXIII. (1958-1963), Pavla VI. (1963-1978) in Janeza Pavla II. (1978-2005).

Z oznako razdeljenosti kristjanov kot »pohujšanja v svetu« je Frančišek posegel po besedni zvezi drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Izraz izhaja iz dokumenta z naslovom »Unitatis redintegratio«, ki je bil sprejet novembra 1964 in velja za mejnik v ekumenskem dialogu.

Geslo letošnje molitvene osmine za edinost kristjanov, ki so jo obhajale krščanske veroizpovedi po vsem svetu, je bilo: »Mar je Kristus razdeljen?«, stavek iz prvega pisma apostola Pavla Korinčanom.Kot predstavnik Ekumenskega patriarhata v Carigradu se je bogoslužne večerne molitve udeležil metropolit Genadij. Naslednji večji ekumenski dogodek za papeža naj bi bila molitev s cerkvenimi vodiltelji v Sveti deželi in z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. 25. maja letos v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu.

Papeži so svoj obisk v rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja 25. januarja večkrat uporabili za presenetljiva sporočila. Leta 1959 je Janez XXIII. na tem mestu napovedal drugi vatikanski cerkveni zbor, leta 1985 pa je Janez Pavel II. ob tej priložnosti sklical izredno zasedanje vesoljne škofovske sinode 20 let po zaključku koncila.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia