Kardinal Walter Kasper, dolgoletni predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti kristjanov, meni, da bi bilo z razglasitvijo papeža Pija XII. za blaženega bolje še malce počakati. Kot je dejal v pogovoru za nemški radio, je njegovo osebno priporočilo, da se v tem primeru počaka do odprtja vatikanskih arhivov za čas od leta 1939 dalje in da bodo imeli vsi vpleteni strokovnjaki možnost dostopa do izvirnih dokumentov. To pa naj bi trajalo še najmanj pet do šest let.

Kasper je poudaril, da ni nikakršnega razloga za kakršen koli strah ali prikrivanje. Kot ugotavlja sam, se raziskovanje o odnosu Pija XII. do judovstva bolj nagiba v korist nekdanjemu papežu. Ne smemo pozabiti, da je Pij XII. v Rimu pomagal številnim Judom in jih s tem rešil. Po drugi svetovni vojni pa je precej pripomogel k temu, da so Nemci ponovno pridobili mednarodno moralno priznanje.

Kardinal Kasper je še poudaril, da razglasitev Pija XII. za blaženega ne pomeni zgodovinske sodbe o njegovem ravnanju v času druge svetovne vojne. Pomeni le, da je nekdanji papež v svojem času zavestno ravnal po svoji vesti. Povsem upravičeno pa je razmišljanje, da bi kdo drug na njegovme mestu v istih okoliščinah morda ravnal drugače.

Pij XII. je bil papež med leti 1939 in 1958. Iz časa njegovega papeževanja je sporno njegovo ravnanje v zvezi z milijoni pomorjenih judov s strani nacističnega režima. Kritiki papežu očitajo, da ni dovolj odločno nastopil proti nemškemu početju. V nasprotju s kritiki pa Vatikan trdi, da je Pij XII. skušal judom pomagati s tiho diplomacijo. V lanskem decembru je Benedikt XVI. nekdanjemu papežu priznal herojske kreposti, s čimer je bil v postopku razglasitve za blaženega storjen velik korak naprej.