Urugvajski kardinal Daniel Sturla je razpravo o papeževi posinodalni spodbudi Radost ljubezni označil za »nesorazmerno«. V luči vedno manjšega števila cerkvenih porok in vse večjega števila ločitev je pomembno, da je Cerkev blizu ljudem, ki so se znašli v težkem življenjskem položaju, je v pogovoru za italijanski časnik La Stampa dejal nadškof v Montevideu, ki ga je papež Frančišek v kardinalski zbor imenoval leta 2015. Če zgolj iz opombe v papeškem dokumentu naredimo samostojen primer, se iz tega »ne more izcimiti nič dobrega«, je prepričan kardinal Sturla.



Kardinal je imel v mislih sporno razpravo o opombi št. 351 v Radosti ljubezni, ki govori o možnosti obhajanja znova civilno poročenih zakoncev. Sturla pri tem ugotavlja, da se cerkveni nauk ni prav nič spremenil, pač pa se je spremenil način pastoralne oskrbe. Prizadeti zakonski par in duhovnik potrebujejo »objektivni vidik«, da lahko najdejo primerno rešitev glede dopustnosti prejemanja zakramentov.

Cerkev bi se morala »bolj približevati jedru Kristusovega sporočila, usmiljenju«, je dejal urugvajski kardinal. Če papež Cerkev opisuje kot »poljsko bolnišnico«, potem ta ni namenjena le »lepotnim operacijam, ampak tudi zdravljenju hudih poškodb«. Kardinal je še opozoril, da je število cerkvenih porok v Urugvaju v zadnjih dveh desetletjih upadlo kar za 63 %. V luči vseh teh težav se mu »ukvarjanje z nekaterimi izrednimi primeri« ne zdi osrednji dejavnik pastoralnega delovanja.

Vir: Kathpress
Foto: splet