Škofovska sinoda o zakonski zvezi in družini se je minulo sredo in četrtek intenzivno ukvarjala s cerkvenim odnosom do znova civilno poročenih zakoncev. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi, je v tem času svoje razmišljanje predstavilo 93 sinodalnih očetov. Po besedah nemškega jezuita p. Bernda Hagenkorda, ki je prav tako spregovoril na sinodi, sta se glede omenjene teme oblikovali dve skupini.



Številni govorniki so poudarili potrebo, da Cerkev strogo upošteva katoliški nauk, po katerem vnovič civilno poročeni zakonci ne smejo prejemati obhajila in drugih zakramentov. Cerkev nima ne avtoritete ne moči, da bi spreminjala Božjo besedo, je p. Hagenkord navedel besede enega izmed govorcev.

Drugi udeleženci pa so poudarili, da Cerkev nobenemu verniku ne sme trajno odrekati zakramentov. Številni govorni prispevki so ob tem omenjali »verodostojno« ravnanje s prizadetimi. Konkretno je bila predlagana uvedba »katehumenata« in pokore za vnovič civilno poročene, ob koncu katerih bi pod določenimi pogoji tudi ti zakonci smeli prejemati sveto obhajilo in druge zakramente. Po besedah p. Hagenkorda je več govorcev zagovarjalo podrobno preučevanje posameznih primerov. Poudarjena je bila tudi potreba, da bi duhovnike med izobraževanjem bolje pripravili na pastoralno spremljanje ločenih oseb.

Sinodalna skupščina se je ukvarjala tudi s številnimi drugimi temami. Mednje denimo sodi ogroženost družin zaradi nasilja, revščine in preseljevanja, izzivi parov različnih veroizpovedi in visoka stopnja splavov po vsem svetu.

Kot je na omenjeni tiskovni konferenci pojasnil predsednik Poljske škofovske konference, nadškof Stanislaw Gadecki, poljski škofje še naprej zavračajo možnost prejemanja svetega obhajila za vnovič civilno poročene. »Kot Poljska škofovska konferenca to možnost izključujemo. Vedno smo opozarjali na možnost ugotavljanja ničnosti zakonske zveze in na to, da se ločeni zakonci lahko udeležujejo številnih cerkvenih dejavnosti, v izobraževanju, pri Karitas, pri poslušanju Božje besede, tudi z udeležbo pri sveti maši. Na vseh področjih so ti prizadeti tudi verodostojne priče za težave družinskega življenja; morda bi lahko pare, ki so tik pred poroko, še bolje pripravili na zakon kot nekdo, ki takšne izkušnje nima«, je pojasnil nadškof Gadecki.

Cilj sinode je te ljudi in druge »ranjene« sprejeti v občestvu in jih »spremljati v ljubezni«. Poljski nadškof je zanikal vprašanje nekega časnikarja, ali med sinodalnimi očeti kljub papeževim spodbudam k odkritosrčnosti vlada strah pred preveliko odkritostjo. »Ozračja strahu na sinodi ni, kajti zaupamo v Svetega Duha. Verjamemo, da nas vodi Sveti Duh, ki bo ta vprašanja urejal še naprej«, je dejal Gadecki.

Mehiški nadškof Carlos Aguiar Retes iz nadškofije Tlalnepantla, do pred kratkim predsednik latinskoameriškega škofovskega sveta CELAM, je na tiskovni konferenci poudaril odprtost posvetov. »Spomniti moramo, da na sinodi še nikoli ni prihajalo do končnih odločitev. Naša razmišljanja in stališča ostajajo odprta, v rokah svetega očeta«, je pojasnil Aguiar Retes.

Mehiški nadškof je relativiziral med sinodalnimi očeti razširjeno kritiko temeljnega dokumenta sinode za sinodalne posvete. To je le delovni dokument, ne pa »organska tvorba«. Nadškof Gadecki, ki je član italijansko govoreče skupine, pa je pojasnil, kako imajo v njegovi skupini vtis, da so posamezni deli temeljnega dokumenta izpadli »precej nedodelano«.

Vir: Kathpress
Foto: VR / Reuters