Prenova katoliške Cerkve je po mnenju papeža Frančiška odvisna od odnosa krajevnih škofov do tamkajšnjih vernikov. »Vsaka pristna reforma v Cerkvi se prične z navzočnostjo, Kristusovo, ki nikoli ne umanjka, pa tudi z navzočnostjo pastirja, ki Cerkev vodi v Kristusovem imenu«, je sveti oče dejal v nagovoru med včerajšnjim sprejemom za škofe, ki so bili posvečeni v zadnjem letu dni. Škofje morajo biti pripravljeni »prebuditi Cerkev« in verodostojno pričevati kot Jezusovi nasledniki. Ob tem po Frančiškovih besedah nikoli ne smejo izgubiti navdušenja nad Božjimi deli in bližine do Božjega ljudstva.

Kot je dejal, papež dobro ve, kako zelo v sodobnem svetu vero zaničujejo. Toda, je dodal: »Vaša poklicanost ni v tem, da bdite nad izgubljenimi množicami, temveč da branite veselje evangelija. Zato ne smete dopustiti, da bi vam odvzeli edinstven zaklad, ki ga lahko podarjate naprej in ki si ga svet ne more dati sam: veselje nad Božjo ljubeznijo.« Nič ni pomembnejše kot to, da ljudi usmerjamo k Bogu, predvsem v dramatičnih časih, kakršne trenutne preživlja svet.

Frančišek je škofe posvaril, naj na kocko ne stavijo svoje notranje svobode in se obdajo z »dvorjani« - škofje ne potrebujejo zbora, ki jim prikimava, pač pa potrebujejo moč prepričevanja, vzdržljivost, stanovitnost in potrpljenje. Papež je novim škofom na srce posebej položil skrb za mlade in ostarele. Prvi predstavljajo »krila«, drugi pa »korenine« naše družbe. Poleg tega mora biti škof vedno blizu duhovnikom svoje škofije. Vedno mora imeti prostor in čas, da jih po potrebi sprejme in jim prisluhne.

Frančišek je med sprejemom nagovoril 120 škofov, ki so posvečenje prejeli v zadnjem letu dni. V preteklih štirinajstih dneh so bili zbrani na zasedanju v Rimu, ki ga Kongregaciji za škofe in vzhodne Cerkve vsako leto priredita za nove cerkvene dostojanstvenike.

Vir: Kathpress

Foto: RV