Sir Roger Scruton (1944–2020) je bil angleški konservativni filozof, profesor in svetovalec britanske vlade.

Napisal 50 knjig

Od leta 1992 je zasedal ali gostoval na več pomembnih akademskih katedrah v Angliji in Združenih državah Amerike. Najbolj je poznan kot neizprosen kritik nove levice na Zahodu. Tej temi je posvetil svoje številne raziskave in knjige.

Napisal je več kot petdeset knjig, ne le teoretskih, temveč tudi romane in igre. Zadnja leta ga prevajamo tudi v slovenščino, tako da imamo v našem jeziku že šest njegovih knjig. Založna Kud kdo je nedavno izdala prevode treh njegovih knjig: Lepota, Moderna kultura in O človekovi naravi.

Leta 2019 je založba Družina izdala prevod Scrutonove knjige Zablode, prevare, hujskaštva. Misleci nove levice, letos pa še dve, Kultura šteje. Vera in občutenje v obleganem svetu ter Pijem, torej sem.

Andrej Lokar. FOTO: Ivo Žajdela

Blaž Podobnik. FOTO: Ivo Žajdela

Zahodne družbe so – tudi zaradi multikulturalizma – v hudi krizi identitete

V knjigi Kultura šteje je Roger Scruton ponudil definicijo kulture in predlagal smernice za primerno uporabo kritike, za poučevanje kulture ter za odgovarjanje na napade na kulturni sistem, v katerem živimo.

Pojasnjuje, da so zahodne družbe – tudi zaradi izziva multikulturalizma – v hudi krizi identitete. Piše o tem, na čem temeljijo, kaj jim daje pravico do obstoja, kakšni so njihovi resnični in trajni dosežki?

Moč civilizacije izhaja iz pomenov, ki so nam skupni in jih posreduje naša kultura. Kaj sploh je kultura? Zakaj bi jo morali ohraniti in kako?

Drr. Igor Grdina: V vsem se svet pač ne začenja vsak hip na novo

Odlomek iz knjige: »Kajpak imamo muzeje, univerze in arhive, posvečene ohranjanju relikvij naše kulture. Toda to ne zagotavlja, da bo ta kultura preživela; kajti če sploh lahko preživi, preživi v nas, v opazovalcih in uporabnikih vseh teh reči. In če relikvije nimajo nobenega učinka na nas, kaj preostane od njihovega pomena?«

Spremno besedo, ki povzema razvoj konservatizma v evropskem političnem kontekstu, je pripravil ddr. Igor Grdina, ki je med drugim zapisal: »Roger Scruton je misli našega časa dal nekaj razsežnosti, ki bi ji sicer manjkale ali pa bi javni prostor zaznamovale z manjšo artikulacijsko in vplivanjsko močjo. Iztek moderne dobe je v delih tega angleškega filozofa in ustvarjalca tematiziran s konservativističnega brega. Za njim stoji izkušnja – tako osebna kakor tradicijska. Oba njena pramena omogočata, da se kaj tudi nadaljuje; v vsem se svet pač ne začenja vsak hip na novo.«

Vino kot spremljevalec filozofije 

Druga Scrutonova knjiga, ki jo je založba Družina izdala letos, ima naslov Pijem, torej sem. Sam je o njej zapisal: »V tej knjigi razpravljam o vinu kot spremljevalcu filozofije in o filozofiji kot o stranskem učinku vina. Prepričan sem, da je vino odlična spremljava za hrano, a da je še boljša spremljava za misel. Saj se spričo razmišljanja ob vinu lahko naučimo ne le piti v mislih, pač pa misliti v požirkih.«

Založbe v veliki večini izdajajo levičarske filozofske knjige

O Rogerju Scrutonu kot mislecu sedanjega časa sta govorila Andrej Lokar (filozof in prevajalec štirih Scrutonovih del v slovenščino) in Blaž Podobnik, pogovor je povezoval Ožbej Peterle.

Andrej Lokar je spomnil, da nam konservativnih mislecev manjka, založbe namreč v veliki večini izdajajo levičarske knjige. Blaž Podobnik je dejal, da je Scrutonov jezik pedagoški, celo didaktični. Piše o tem, kakšna je temeljna vloga človeka na katerem koli področju, na primer v umetnosti.

Scruton pojasnjuje, da je visoka umetnost namenjena, da vzgoji človekovega duha. Človeka vzgaja za etično življenje. Da lahko dostopamo do lepega, dobrega in resničnega.

Andrej Lokar, Ožbej Peterle in Blaž Podobnik. FOTO: Ivo Žajdela

Če zahodne kulture ne bomo ohranili, bomo ostali brez temelja

Scruton trdi, da se je visoka kultura razvila, ker je imel človek na razpolago čas (v brezdelju). Visoka kultura nad vodi k etičnim odločitvam. Tudi religiozna kultura si vzame čas. Visoka kultura in religija sta brata dvojčka.

Scruton analizira zahodno civilizacijo in opozarja na njeno krizo oziroma zakaj je zašla v krizo. Kljub temu nas spomni, kaj je v zahodni civilizaciji dobrega. Spomni nas na sistem moralnega presojanja, da moramo iskati tisto, kar je dobro.

Scruton nas opozarja, da če zahodne kulture ne bomo ohranili, bomo ostali brez temelja. Kljub poudarjanju in pomenu enakopravnosti povsod, seveda tudi v izobraževanju, je treba iskati najboljše učence in jih vzgajati tako, da bodo zahodno kulturo poganjali naprej.