Na prazniku češenj v Konzorciju je Tanja Tuma predstavila roman Češnje, bele in rdeče, ki ga je označila kot roman o spravi. S pisateljico sta se pogovarjala dr. Ignacija Fridl in dr. med. emeritus Marjan Kordaš, redni član SAZU.

Zgodbo je strukturirala po literarnem večeru o spravi. V ospredju sta dve ženski Ada in Valerija iz Brkinov, ki pa se med drugo svetovno vojno znajdeta na nasprotnih straneh.

Izmišljeno zgodbo bogatijo tudi nekatera zgodovinska dejstva (Balantičeva smrt, vožnja do Pliberka in nazaj, bolnica Franja), med katerimi najmočneje v zgodbo zareže usoda Ade in Valerije po koncu vojne. Ada ne ve, kaj jo čaka, saj je kot žena domobranca ožigosana in njena prihodnost je negotova. Ko se vozi na vlaku iz domovine, ima ob sebi otroka. Ko zagleda Valerijo, aktivistko Osvobodilne fronte, ji vrže otroka, da bi mu omogočila lepšo prihodnost. Kljub ideološkim razprtijam Valerija otroka sprejme in skrbi zanj, kot bi bil njen. Dejanje kaže na pogum in ljubezen obeh žensk. Ljubezen je zmagala nad ideološkim nasprotjem in prav to, kar ljudi povezuje, je po pisateljičinem mnenju pomembno za spravo, ne pa sovraštvo, ki razdvaja. Sama vidi žrtve na obeh straneh. Ljubezen pa povezuje.

Valerija vzgaja svojega otroka in otroka svoje prijateljice, kot bi bila brat in sestra. Zadnji del romana je Tanja Tuma namenila prav otrokoma, pusti jima, da spregovorita v prvi osebi in se spopadeta s svojo preteklostjo. "Valerija ni samo mama tema dvema otrokoma, ampak je tudi simbol za Slovenijo, saj je tudi Slovenija ženskega spola. Nimamo druge izbire, kot da imamo to mamo radi in nehamo z razprtijami," meni Tanja Tuma.