Prav gotovo poznate Jakobovo pot in morda ste se prav letos podali na enega izmed njenih odsekov, koliko pa veste o sv. Jakobu, po katerem se božja pot imenuje?

Eden najpomembnejših apostolov

Apostol Jakob Starejši se z dodatkom ob imenu loči od Jakoba, Alfejevega sina. Jakob Starejši je bil brat apostola in evangelista Janeza in sin Zebedeja in Salome, žene, ki so spremljale Jezusa in stale ob njegovem križu, domnevno pa tudi Jezusov sorodnik (bratranec).

Najprej je bil učenec Janeza Krstnika in ribič. V Novi zavezi je pogosto omenjan s Petrom in Janezom kot eden izmed treh učencev, ki je bil navzoč pri najpomembnejših dogodkih Jezusovega poslanstva na zemlji. Tudi pri Gospodovem spremenjenju na gori Tabor in njegovem smrtnem boju v vrtu Getsemani. Tako je Jakob prišel do globljega razumevanja Gospodovega mesijanskega poslanstva.

Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih je najprej oznanjal v Jeruzalemu, Judeji in Samariji. Kasneje naj bi po izročilu nekaj časa deloval v Španiji, vendar za to ni trdnih dokazov.


Župnijska cerkev sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki

Prvi apostol, ki je izpil mučeniški kelih

Apostolska dela predstavljajo Jakoba kot ugledno osebnost Cerkve v Jeruzalemu in prvega med apostoli, ki ga je doletela mučeniška smrt.

Na velikonočni praznik leta 44 naj bi ga dal kralj Herod Agripa I. zapreti in po njegovem ukazu so ga umorili z mečem na Sionski gori, kjer zdaj stoji njemu posvečena cerkev.

Ko so apostola Jakoba gnali na morišče, ga je spremljal tudi farizej Jozija. Apostolova stanovitnost pa ga je tako presunila, da se je spreobrnil in prosil Jakoba odpuščanja. Apostol ga je ljubeče pogledal, objel in poljubil, rekoč: »Mir s teboj!« Na sionskem griču je Jakob pokleknil, si razgalil vrat in ga sklonil pod meč. Apostolska dela pravijo: »Z mečem je dal Herod usmrtiti Jezusovega brata Jakoba« (12,2).

Pot sv. Jakoba oz. Jakobova pot

Najprej so ga pokopali v Jeruzalemu, ko pa so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, naj bi Jakobova učenca, sv. Atanazij in Teodor, njegove posmrtne ostanke izkopala in z njimi zbežala v Španijo. Tu so bili najprej v mestu Iria Flavia, kasneje pa preneseni v Kompostelo (»kraj zvezde«), zdaj slovečo božjo pot v severozahodni Španiji. Njeni odseki se med seboj razlikujejo, vedno pa ponujajo posebno doživetje.


»Mars’k’teri romar gre v Rim, v Kompostelje« pravi Prešeren v svojih sonetih in s tem verzom oživlja romarski spomin naših prednikov, ki so romali v davnih časih na grob apostola Jakoba v Španijo, v daljno Galicijo.

Jakobova pot je ena najstarejših romarskih poti na svetu, njena mreža se razteza že kar čez pol Evrope, tudi čez Slovenijo. Marjeta in Metodij Rigler sta leta 2000 ustanovila Društvo prijateljev poti sv. Jakoba, v katerem lahko najdete informacije o slovenskih odsekih te priljubljene romarske poti. Pred romanjem si priskrbite romarsko listino.

Jakobova pot vodi k domnevnemu grobu apostola Jakoba starejšega v Santiago de Compostela že od zgodnjega 11. stoletja. To je pot v notranjost, pot stapljanja z naravo in aktiviranja fizičnih in duhovnih moči.

V srednjem veku, to je od 10. do 15. stoletja, je bil prav zaradi božje poti sv. Jakob najbolj ljudski svetnik. Leta 2017 je špansko romarsko središče prvič v zgodovini obiskalo več kot 300.000 romarjev.

Priporočajte se sv. Jakobu tudi za lepo vreme in dobro letino

Ker goduje poleti, so se mu priporočali za dobro letino (je tudi zavetnik jabolk in poljskih pridelkov) in za lepo vreme. Na to spominjajo tudi naša ljudska pesem, mnoge navade v zvezi s kmečkim delom in številni pregovori.

Po njem se imenuje več krajev, pa tudi hruške. Kmetje na Jakobov dan odnesejo k blagoslovu prvo dozorelo jabolko, t. i. Jakobovo jabolko, v prekmurščini pa mesec julij imenujejo jakobejšček. Tako je postal zavetnik kmetov in romarjev.

Sicer je tudi zavetnik Španije, vojakov, delavcev, lekarnarjev, drogeristov, klobučarjev, svečarjev, izdelovalcev verig ter priprošnjik proti revmi. Sv. Jakobu je na Slovenskem posvečeno okoli šestdeset župnijskih in podružnih cerkva.

Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani je leta 2015 praznovala 400 let.

Upodobitve sv. Jakoba

Na zgodnjih upodobitvah je prikazan kot apostol s knjigo, na poznejših pa kot romar z romarskimi atributi, kot so palica, na kateri je privezana steklenica, torba in klobuk. Na plašču, klobuku ima tudi romarske, t. i. Jakobove školjke.


Sv. Jakob je v cerkvi v Škofji Loki upodobljen kot apostol, v Lešah in Limbušu pa ima tudi školjke in palico.

Foto: Primož Jerman, Marjan Smerke, Ivo Žajdela