Romarska pot sv. Jakoba v Španiji znova odprta
Romarska pot sv. Jakoba v Španiji znova odprta

Foto: Vatican Media
Po štirih mesecih zaprtja zaradi epidemije koronavirusa je v Španiji znova odprta romarska pot sv. Jakoba. Stolnica v Santiagu de Compostela na severozahodu Španije je včeraj znova odprla svoja vrata vernikom in romarjem. Kot je v pogovoru za spletni portal Vatican News pojasnil župnik Rudolf Hagmann, ki skrbi za pastoralo v Santiagu, pa še vedno ni najbolj priporočljivo, da ljudje »preprosto pripravijo nahrbtnik in se odpravijo na pot«. Odprtje gotovo »ne pomeni vrnitve v doslej običajno stvarnost«, še vedno je nujno potrebno upoštevati stroge higienske predpise v stolnici in prenočiščih. Romarji in romarke naj bi se pred odhodom temeljito poučili o razmerah na poti.
Hagmann vedno večje število romarjev, ki je do letošnjega leta vztrajno naraščalo, označuje kot »izraz močnega hrepenenja«. Motivi, zaradi katerih se ljudje odpravljajo na pot, so zelo različni: »Zelo veliko sem jih srečal, ki so se na pot odpravili kot pohodniki, zaključili pa so jo kot romarji.« Jakobova romarska pot se ljudi dotakne in jim pusti sledi, je izkušnja duhovnika, ki skrbi za romarje na enem najbolj znanih romarskih ciljev na svetu.
Mnogi ljudje želijo s peš romanjem »izstopiti iz svoje vsakdanje rutine« in najti bolj sproščeno življenje, se poglobiti v svojo notranjost. Nenadoma »se znajdejo pred vprašanji, za katera so dotlej imeli premalo časa« - vprašanji o smislu, lastni poti in tudi vprašanji o Bogu.
Hagmann velikanski odziv na romanje vidi kot »ogledalo za naš sodoben, sekulariziran svet«. Ljudje izkusijo, kako malo je potrebno, da se čutijo resnično izpolnjene. Namesto polnih krožnikov in prenatrpanih shramb nenadoma zadoščata košček kruha in požirek vina. »Ali pa počasen napredek: ko odkrivajo, da veliko stvari v življenju izzveni bolje, če se jih lotimo korak za korakom,« pojasnjuje duhovnik: »Izstop iz neusmiljene naglice in storilnosti, morda se komu tudi odprejo oči in čuti za vse, kar je ustvaril Bog.«
Kot »dejanski cilj romanja« Hagmann vidi izkušnjo vere: »Vedno poudarjam, da pot ni cilj, temveč da ta pot ima cilj, naša pot pa je Jezus Kristus.«



