To je bila že 37. roška spominska slovesnost od pogrebne julija 1990, ko se je pri grobišču pod Krenom zbralo 30.000 žalujočih. Večina obletnih spominskih maš se je nato odvijala prav pod Krenom, kjer je država v spomin na pobite ob še vedno polnem breznu leta 2004 postavila kapelo Božjega usmiljenja. V njej so se na predvečer letošnje slovesnosti znova zbrali večnima mladi romarji, ki so večer in noč prebedeli pri maši, adoraciji in branju imen žrtev revolucije, zbranih na farnih spominskih ploščah Nove Slovenske zaveze. V sobotnih jutranjih urah so se pridružili romarjem, ki so do brezna pod Macesnovo gorico prišli z vseh koncev Slovenije, zamejstva in tudi izseljenstva. Rog je kraj, kjer je v pietetnem spominu na tamkajšnje mučence povezan celoten slovenski kulturni prostor.

Venec romarjev ob roškem breznu. FOTO: Bogomir Štefanič

Kakšen kraj je Macesnova gorica?

V ta prostor slovenstva je od odprtih grobov do odprtih src odmeval mašni nagovor prvega med okoli 20 somaševalci, novomeškega škofa Andreja Sajeta.

Somaševalci ob oltarju. FOTO: Bogomir Štefanič

Kako sploh razumeti kraj, kjer je bilo letos tretjič (po letih 2020 in 2025) zbrano roško romarsko občestvo? Škof Saje je bil jasen: »Macesnova gorica je kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja. V teh gozdovih so bili po koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni ljudje. Mnogi so bili desetletja brez imena v javnem spominu in brez kraja, kjer bi njihovi svojci mogli prižgati svečo ali zmoliti molitev. Kot ljudje in kot verniki smo prišli sem, da izrazimo spoštovanje njihovemu dostojanstvu ter prosimo Boga za prihodnost našega naroda.«

Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja.

Odnos do pokojnih

Ta prihodnost pa je povezana tudi z odnosom do pokojnih. Cerkev, kot je dejal roški pridigar, uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture; pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po Božji podobi. V tej luči je s hvaležnostjo pozdravil prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Tudi nedavno sprejeto novelo zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev je zato označil kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina, kajti: »Vsak človek ima pravico do imena in do groba. Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja.«

Sprava ni zmaga enih nad drugimi. Je zmaga dobrega, ki človeku omogoči, da v drugem ponovno prepozna brata.

Kaj je sprava?

To pa je drža odprtosti. Bog namreč želi ob spominu na grobove, ki jih bo, kot je obljubil, odprl, odpreti tudi srca živih, »osvoboditi nas želi zaprtosti, strahu in nezaupanja ter nas usposobiti za novo življenje«. Škof Saje je v luči tega spoznanja dejal: »Sprava se začne tam, kjer se človek odpre delovanju Božjega Duha. On ozdravlja spomin, krepi pogum za resnico in odpira pot zaupanju.« Sprava je zatorej veliko več kot zgodovinski ali politični projekt, je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva. K temu so poklicani zlasti kristjani, kajti: »Kristjan presega logiko nasprotovanja in odpira prostor srečanju. Sprava ni zmaga enih nad drugimi. Je zmaga dobrega, ki človeku omogoči, da v drugem ponovno prepozna brata.«

Klic in vabilo blagrov

K taki drži kličejo tudi blagri iz evangeljskega odlomka, prebranega pri maši. Ob roškem breznu so zazveneli s posebnim pomenom, ki ga je ubesedil roški pridigar:

Pridigal je novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Saje. FOTO: Bogomir Štefanič

»'Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi.' Te besede danes objemajo vse, ki nosijo bolečino izgube. Kristusova tolažba ni oddaljena obljuba. Je njegova navzočnost med nami. V njem spoznavamo, da ima življenje globino, ki presega smrt, in da ljubezen ostaja močnejša od vsakega nasilja.

'Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni.' Pravičnost, o kateri govori Jezus, je hrepenenje po svetu, v katerem je spoštovano dostojanstvo vsakega človeka. Je prizadevanje za resnico, pošten odnos do zgodovine in ustvarjanje družbe, ki spoštuje človeško življenje.

Mir je sad odprtega srca. Rojeva se tam, kjer človek spoštuje resnico, varuje dostojanstvo drugega in gradi mostove.

'Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli.' Usmiljenje je srce krščanskega življenja. Omogoča, da spomin postane rodoviten. Pomaga, da bolečina ne postane breme prihodnosti, ampak vir sočutja in nove bližine.

In končno: 'Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci.' Mir je sad odprtega srca. Rojeva se tam, kjer človek spoštuje resnico, varuje dostojanstvo drugega in gradi mostove. Je dar, ki ga prejemamo od Boga, in naloga, ki nam je zaupana.«

Da bi znali graditi prihodnost

V tem duhu je novomeški ordinarij in predsednik Slovenske škofovske konference tudi sklenil svoj mašni nagovor: »Današnja Božja beseda nas vodi od odprtih grobov do odprtih src. Bog odpira grobove, da bi pokojnim vrnil dostojanstvo, srca živih pa usposobil za graditev miru. Tako odpira prihodnost našemu narodu, da bi rasel v resnici, pravičnosti, usmiljenju in medsebojnem spoštovanju. Pokojne in storilce nasilnih dejanj danes izročamo Božjemu usmiljenju. Njihove svojce priporočamo Božji tolažbi. Za naš narod pa prosimo za modrost in za pogum, da bomo znali graditi prihodnost, utemeljeno na resnici in ljubezni.«

Pridigo v celoti lahko preberete TUKAJ.

Maši je sledila spominska slovesnost, ki jo je zaznamoval osrednji nagovor nekdanjega ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča.

Pozdrav miru pri sveti maši. FOTO: Bogomir Štefanič

Pred mašo so k breznu vence položili: garda Slovenske vojske v imenu predsednice republike, predsednik vlade Janez Janša v spremstvu garde, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, predstavništva Nove Slovenske zaveze, Občine Kočevje, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije. Svečo so k breznu prinesli tudi predstavniki hrvaške službe, pristojne za prikrita grobišča in njihove žrtve. Sveto mašo in slovesnost po njej je s petjem obogatil oktet In spiritu.

Polaganje venca predsednika vlade Janeza Janše. FOTO: Bogomir Štefanič