Osem mesecev po nastopu na položaj voditelja katoliške Cerkve bo papež Frančišek danes v Vatikanu sprejel ruskega predsednika, 61-letnega Vladimirja Putina. S pismom ruskemu predsedniku je sveti oče pred tremi meseci zgradil most in – kot ugibajo ruski mediji – morda tudi predlagal temo današnjega pogovora. V pismu, ki ga je napisal ob srečanju držav članic vrha G-20 v Sankt Petersburgu v začetku letošnjega septembra, je Frančišek izrekel nujno zahtevo po čim prejšnji mirni rešitvi sirskega spora.

Vendarle ni nekaj vsakdanjega, da vodja Kremlja obišče središče vesoljne katoliške Cerkve. Do poletja 2010 Rusija in Sveti sedež nista imela vzpostavljenih polnih diplomatskih odnosov in tako tudi ne izmenjave veleposlanikov. Pred tem so med Moskvo in Rimom obstajali diplomatski delovni stiki, vzpostavljeni 1. decembra 1989, ko je Mihail Gorbačov v Vatikanu obiskal tedanjega papeža Janeza Pavla II.

V ozadju obotavljivega diplomatskega približevanja niso bili le ideološki predsodki iz desetletij po ruski revoluciji, ampak tudi občutljiv odnos med katoliško in rusko pravoslavno Cerkvijo. Janez Pavel II. je tako po koncu komunizma vedno znova izrekal željo, da bi rad obiskal Rusijo; bil je prepričan, da mora Evropa zadihati z obema pljučnima kriloma zahodnega in vzhodnega krščanskega izročila, da bi s tem ohranila svojo dediščino in identiteto. Moskovski patriarhat – takrat ga je vodil Aleksej II. (1990-2008) – se s papeževim obiskom v Rusiji ni strinjal.

Tradicionalno ruska pravoslavna Cerkev Rusijo razume kot svoje ozemlje, katoliško dejavnost na tem območju pa kot poseg v njihove pristojnosti. Ko je Janez Pavel II. leta 2002 ustanovil štiri katoliške škofije, je to poskrbelo za nove očitke, da želi Vatikan spreobrniti pravoslavne vernike, zaradi česar je ekumenski dialog med Cerkvama precej nazadoval.

Ko je Dimitrij Medvedjev decembra 2009 v Rim pripotoval s ponudbo, da bi diplomatske odnose razširili tudi na Vatikan, se to ni zgodilo brez blagoslova Moskovskega patriarhata. Ko se je Putin marca 2007 sestal z Benediktom XVI., ga v nasprotju s predhodnimi ugibanji ni spremljal predstavnik patriarhata. Kot je bilo tedaj rečeno, je šlo za politično in ne za ekumensko srečanje.

Cerkveno vodstvo v Moskvi zelo previdno vleče niti zbliževanja. V ekumenskem dialogu kot povezovalne teme veljajo zaščita tradicionalne oblike družine in človekovega dostojanstva, spolna etika in socialna pravičnost. To bi lahko bile tudi teme današnjega pogovora papeža Frančiška z ruskim predsednikom.




Vir: Kathpress
Foto: splet