Odnos ruske pravoslavne Cerkve v krimskem sporu je deležen precejšnje mednarodne pohvale. Minuli konec tedna je Moskovski patriarhat objavil izjavo o Ukrajini, ki so je nekaj dni pred tem oblikovali člani svetega sinoda največje deželne pravoslavne Cerkve. V izjavi poudarjajo, da politična naravnanost, državne in deželne meje za cerkveni prostor ne veljajo. Krima, o čigar trenutni cerkvenopravni pripadnosti trenutno razpravljajo, izrecno sploh ne omenjajo.

Dan pred začetkom sinodalnega zasedanja se je ruski predsednik Putin v Kremlju z zmagoslavnim nagovorom obrnil na ruske državljane, ob čemer je bilo kmalu očitno, da se moskovski patriarh Kiril I. zasedanja v Kremlju osebno ni udeležil, ampak je v Kremelj poslal svojega predstavnika, metropolita Juvenala.

V izjavi sinoda je poudarjeno, da je pravoslavna Cerkev nad vsemi razlikami, ki razdvajajo ukrajinsko družbo, saj se ne more poistovetiti z nobenim od navedenih stališč. »Kanonska ukrajinska pravoslavna Cerkev«, ki je v skupnosti z vesoljnim pravoslavjem, je edina sila, ki bi lahko v interesu notranjega miru »spravila in zedinila ljudi diametralno nasprotnih prepričanj«.

Člani svetega sinoda opozarjajo, da si je ukrajinska pravoslavna Cerkev Moskovskega patriarhata vedno dosledno prizadevala za mir in se ni, »tako kot nekatere druge verske organizacije«, v političnih soočenjih postavljala na eno ali drugo stran. Vedno znova je pozivala k odpovedi nasilju in prelivanju krvi. Žal se je izkazalo, da so bili tragični dogodki neizogibni, ljudje so izgubili življenja, veliko ljudi je trpelo. Zato Cerkev nenehno opominja vse, ki so jim pri srcu ukrajinski narod in mir v Ukrajini, da se nasilje ne sme nikoli več ponoviti.

Člani sinoda v izjavi spominjajo na dediščino krsta vzhodnih Slovanov, ki so jim ga podelili misijonarji iz Bizanca. Ne glede na odnose med državami in ne glede na to, v katero smer bo vodil razvoj političnih dogodkov, ljudje nikoli ne bi smeli pozabiti edinosti in bratstva, ki ju povezujeta kot »občestvo, krščeno ob istem krstnem kamnu«.

»Prepričani smo, da ta edinost v veri ne more izbrisati skupne prihodnosti, v kateri naj bi beloruski, ruski, ukrajinski in drugi narodi živeli v miru, ljubezni in solidarnosti«, poudarjajo v izjavi svetega sinoda. Cerkvenih meja ne določajo politične preference, etnične razlike ali državne meje. Cerkev svojo edinost ohranja ne glede na vse spremembe ali okoliščine. Sposobnost »ruskih narodov«, da ohranjajo vrednote, na katerih je zgrajena krščanska kultura, je odločilnega pomena. Bistveno je, da ostanemo zvesti temelju vrednot, ki jih določa evangelij, in Božji postavi, »ne le v osebnem življenju, pač pa tudi v življenju naših narodov in v odnosih med njimi, ki morajo ostati bratski tudi v obdobjih preizkušenj«.

Vir: Kathpress

Foto: splet