Rusko-ukrajinski spor pušča globoke rane v krajevnih Cerkvah na tem območju. Zaradi groženj separatistov so že skoraj vsi rimsko-katoliški duhovniki zapustili vzhodno Ukrajino. Le še v eni izmed deset župnij na območju Donecka in Luganska je ostal en sam duhovnik, je sredi tedna v Varšavi sporočil pomožni škof krajevne škofije Harkov-Zaporižje, Jan Sobilo, in sicer v pristaniškem mestu Mariupol, ki ga je ukrajinska vojska iz rok upornikov prevzela v letošnjem juniju.

Škof Sobilo je opozoril, da so separatisti maja ugrabili dva rimsko-katoliška duhovnika. Oba sta bila kasneje izpuščena, eden po 24 urah, drugi po enajstih dneh. Krajevne cerkve in kapele nudijo prostovoljno zaščito tamkajšnjim vernikom.

Spor po škofovih besedah razbija tudi družine. V številnih zakonih eden od partnerjev prihaja iz Ukrajine, drugi pa iz Rusije. »Le Bog lahko zaustavi ta spor«, je prepričan ukrajinski škof.

Upanje seveda ostaja, predvsem po verskem spravnem srečanju v Oslu. Prvič po začetku spora med Moskvo in Kijevom, ki traja že več kot pol leta, so vodilni predstavniki verskih skupnosti obeh držav v norveški prestolnici predstavili skupno zahtevo po prenehanju nasilja.

»Pozivamo vse, ki so v sporu udeleženi, da v nobenem primeru ne dopustijo ravnanja, ki bi kršilo človekovo pravico do dostojanstva«, je minulo teden zapisalo okoli 40 udeležencev srečanja ukrajinskih in ruskih verskih voditeljev v Oslu. Udeleženci so med drugim ostro obsodili mučenja, ugrabitve in roparske napade v vzhodni Ukrajini. Četudi verski voditelji različno ocenjujejo vzroke, dogodke in posledice krize v Ukrajini, želijo doseči medsebojni sporazum. Krščanski, muslimanski in judovski cerkveni dostojanstveniki pa so ob tem spomnili tudi na spoštovanje verske svobode. Sleherno nasilje proti duhovnikom in vernikom ter proti verskim ustanovam je v celoti nesprejemljivo.

Srečanje v Oslu je priredila Norveška svetopisemske družba s finančno podporo deželne vlade. Ukrajinske verske skupnosti sta med drugim zastopala kijevski patriarh Filaret in rimsko-katoliški kijevski nadškof Petro Malchuk, predstavniki ruske pravoslavne Cerkve pa se srečanja sploh niso udeležili. Možen razlog za njihovo odsotnost bi bilo lahko dejstvo, da Moskovski patriarhat zavrača sleherni stik s Filaretom, voditeljem ukrajinske Cerkve, ki se je od Moskve odcepila leta 1992. Najvišji verski predstavnik Rusije je bil tako škof ruske binkoštne Cerkve, Sergej Rjahovski.

Vir: Kathpress
Foto: splet