Papež Frančišek je minulo nedeljo imenoval 20 novih kardinalov. Novi člani bodo v kardinalski kolegij sprejeti sredi letošnjega februarja. V kratkih portretih predstavljamo nove dostojanstvenike v katoliški Cerkvi:

Ricardo Blazquez Perez, 72 let, Valladolid / Španija

Nadškof Valladolida je od marca 2014 predsednik Španske škofovske konference. Kljub temu je njegovo kardinalsko imenovanje precejšnje presenečenje. V Španiji so prej računali na novega kardinala v škofiji tamkajšnje prestolnice, saj je Madrid pred kratkim dobil novega nadškofa, ali pa v Toledu, saj tamkajšnji nadškof tradicionalno nosi tudi naziv španskega primasa.

Blazquez se je rodil leta 1942 v kraju Villanueva de Campillo v pokrajini Avila. Po vstopu v semenišče je študiral teologijo v Avili, Rimu in Nemčiji. Leta 1967 je prejel duhovniško posvečenje, nato pa je na Papeški univerzi v Salamanci deloval sprva kot profesor, kasneje kot dekan in vicerektor. Leta 1987 je bil Blazquez imenovan za pomožnega škofa v Santiagu de Composteli, leta 1991 za škofa v Palenciji in leta 1995 za škofa v Bilbau. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 imenoval za nadškofa v Valladolidu. Blazquez je Španski škofovski konferenci predsedoval že med leti 2005 in 2008.

***

Charles Maung Bo, 64 let, Rangun / Myanmnar

Bojevo imenovanje velja za znamenje papeževe solidarnosti s preizkušanimi katoličani v Myanmarju. Mnogi med njimi sodijo med narodnostne manjšine in so bili izpostavljeni izigravanju in nasilju že v obdobju vojaške vlade do leta 2011; to delno še danes traja tudi pod trenutno civilno vlado. Tudi verske svobode v Myanmarju zaenkrat še ne okušajo v polnosti. Redovnik salezijanec Bo si že dolgo let prizadeva za izboljšanje položaja diskriminiranih kristjanov in narodnostnih manjšin v deželi. Od leta 2003 vodi nadškofijo Rangun.

***

Manuel Jose Macario do Nascimento Clemente, 66 let, Lizbona / Portugalska

Kot lizbonski patriarh, imenovan maja 2013, in kot predsednik Portugalske škofovske konference Manuel Clemente sodi med tradicionalne kandidate za kardinalski naziv. Njegov škofovski sedež je poleg Benetk edini v zahodni Cerkvi, ki je povezan s častnim nazivom »patriarh«.

Clemente se je rodil 16. julija 1948 v kraju Torres Vedras. Od leta 2007 je bil škof v Portu, pred tem pa od leta 1999 pomožni škof v Lizboni. Prejšnje postaje njegovega duhovniškega življenja so bile portugalska katoliška univerza, kjer je predaval cerkveno zgodovino, in bogoslovno semenišče v mestu Olivais, ki ga je vodil med leti 1980 in 1999.

***

John Dew, 66 let, Wellington / Nova Zelandija

Imenovanje novozelandskega nadškofa Johna Atcherleya Dewa velja za resnično presenečenje. V vesoljni Cerkvi je bil Dew doslej komaj opazen, prav tako kot njegova majhna deželna katoliška Cerkev, katere pripadniki so predvsem priseljenci na ta »zeleni otok« v jugozahodnem Tihem oceanu. Le okoli 13 % Novozelandcev je katoličanov, približno enak odstotek je anglikancev, okoli 10 % jih pripada metodistični Cerkvi. Več kot 30 % celotnega prebivalstva je leta 2006 v popisu prebivalstva izjavilo, da ne pripada nobeni veroizpovedi. Večina prvobitnih prebivalcev, Maorov, je danes kristjanov.

Dew se je rodil leta 1948 v kraju Waipawa. Leta 1995 ga je Janez Pavel II. imenoval za pomožnega škofa v tamkajšnji prestolnici. Leta 2004 je postal nadškof koadjutor, maja 2005, že v pontifikatu Benedikta XVI., pa nadškof v Wellingtonu. Dodatno imenovanje za vojaškega škofa Nove Zelandije aprila 2005 je sodilo med zadnja imenovanja pontifikata Janeza Pavla II.

Aprila 2014 je Dew protestiral proti zakonskemu predlogu o potresni varnosti stavb. Obveza lastnikov nepremičnin, da svoje imetje v naslednjih dvajsetih letih obnovijo v skladu s protipotresno zaščito ali pa stavbe porušijo, bi od njih zahtevala preveliko finančno breme, ki bi si ga lahko le malokdo privoščil. Za razliko od lastnikov nepremičnin v mestnih središčih, ki se uporabljajo v poslovne namene, cerkvena občestva nimajo potrebnega kapitala. Leta 2010 je bilo območje okoli mesta Christchurch na Novi Zelandiji močno poškodovano v številnih potresnih sunkih.

***

Julio Duarte Langa, 87 let, Xai-Xai / Mozambik; v pokoju

Cilji letošnjega potovanja papeža Frančiška na afriško celino zaenkrat še niso znani. Kardinalsko imenovanje nekdanjega nadškofa iz Xai-Xaija pa bi lahko pomenilo namig za obisk v jugovzhodni afriški državi Mozambik. V času Duartejeve vladavine (1976-2004) je tam divjala kruta državljanska vojna (1977-1992), v kateri je življenje izgubilo več sto tisoč ljudi, sledilo je težko obdobje vnovične izgradnje države.

Decembra 2014 je papež Frančišek sprejel mozambiškega predsednika Armanda Emilia Guebuzo, ki je na mirovnih pogajanjih vodil delegacijo socialistične »Mozambiške osvobodilne fronte«. Oba sta izrekla pohvalo spravi med nekdanjimi nasprotniki v državljanski vojni in velikemu prispevku katoliške Cerkve na področju zdravstvene oskrbe in izobraževanja v Mozambiku.

Po navedbah UNICEF-a v Mozambiku živi okoli 1,5 milijona osirotelih otrok. Le 6 % mlajših od petih let ima rojstni list. Otroci brez dokumentov so v nevarnosti, da jih zlorabijo, prisilijo v otroško delo ali prezgodnjo poroko. Stopnja nepismenosti med odraslimi je kar 50 %. Vlada in Cerkev si vse od zaključka vojne močno prizadevata za obvezen osnovnošolski pouk. Med okoli 25 milijoni prebivalcev v Mozambiku po vatikanskih navedbah živi 6 milijonov katoličanov.

(nadaljevanje sledi)

Vir: Kathpress

Foto: splet