Papež Frančišek je minulo nedeljo imenoval 20 novih kardinalov. Novi člani bodo v kardinalski kolegij sprejeti sredi letošnjega februarja. V kratkih portretih predstavljamo naslednjih pet novih dostojanstvenikov v katoliški Cerkvi:

Dominique Mamberti, 62 let, prefekt Apostolske signature / Vatikan / Francija

Mamberti je za papežem najvišji sodnik v katoliški Cerkvi: Francoz je bil v lanskem novembru imenovan za prefekta Apostolske signature, najvišjega vatikanskega sodišča – kot naslednik ameriškega kardinala, 66-letnega Raymonda Lea Burkea, ki je bil postavljen na čelo malteškega viteškega reda. S položajem prefekta Apostolske signature je tradicionalno povezan kardinalski naziv.

Pred tem je bil Mamberti od leta 2006 vatikanski zunanji minister. V maroškem Marakešu rojeni Francoz je svojo poklicno pot v diplomatski službi Svetega sedeža pričel leta 1986. Postaje njegovega službovanja so bile med drugim vatikansko zastopstvo pri Združenih narodih v New Yorku, Libanon in Sudan.

***

Edoardo Menichelli, 75 let, Ancona / Italija

Menichellijevo imenovanje za kardinala je povsem nepričakovano. Položaj nadškofa v Anconi ni tradicionalno povezan s kardinalskim nazivom. V Italijanski škofovski konferenci anconski nadškof sodi med tišje glasove, vodi pa tamkajšnjo komisijo za družinska vprašanja. Da Frančišek ceni njegovo delo, je jasno pokazal v lanskem oktobru, ko ga je osebno pozval k sodelovanju na škofovski sinodi.

Po prvih katehetskih letih je Menichelli prišel v Rim kot sodelavec Apostolske signature, najvišjega sodišča katoliške Cerkve. Med leti 1992 in 1994 je deloval v vatikanski Kongregaciji za vzhodne Cerkve. Leta 1994 ga je tedanji papež Janez Pavel II. imenoval za nadškofa škofije Chieti-Vasto. Od leta 2004 vodi nadškofijo Ancona v osrednji Italiji.

***

Francesco Montenegro, 68 let, Agrigento / Italija

Tudi imenovanje Montenegra v kardinalski kolegij je vsaj po tradicionalnih merilih precejšnje presenečenje: nadškof iz Agrigenta na Siciliji doslej ni sodil med kandidate za podelitev kardinalski časti. S Frančiškovega vidika je morda v njegov prid govorilo dejstvo, da sodi med najbolj prizadevne cerkvene zagovornike beguncev v Italiji. V njegovo škofijo sodi tudi sredozemski otok Lampedusa, ki je v zadnjih letih postal pojem za begunske tragedije v Sredozemskem morju.

Montenegro je spremljal Frančiška med njegovim obiskom na Lampedusi julija 2013. V Italijanski škofovski konferenci duhovnik iz južne Italije vodi komisijo za preseljence; med leti 2003 in 2008 je bil predsednik italijanske Karitas. Preden je leta 2008 prevzel vodenje nadškofije Agrigento, je bil od leta 2000 na položaju pomožnega škofa v sicilijanski škofiji Messina-Lipari-Santa Lucia del Mela.

***

Pierre Nguyen Van Nhon, 76 let, Hanoj / Vietnam

Tudi Vietnamec Nguyen Van Nhon presenetljivo dobi sedež v papeževem senatu. Rojen je bil leta 1938, od leta 1991 pa vodi svojo domačo škofijo Da Lat, sprva kot koadjutor, od leta 1994 kot škof. Leta 2010 ga je tedanji papež Benedikt XVI. imenoval za nadškofa vietnamske prestolnice Hanoj. Do konca leta 2013 je skoraj desetletje vodil Vietnamsko škofovsko konferenco.

Med skoraj 90 milijoni prebivalcev Vietnama je okoli 6 milijonov katoličanov; s tem predstavljajo enega največjih katoliških občestev v Aziji. Vedno znova so tamkajšnji kristjani trpeli zaradi zatiranja s strani države. Odnosi med Cerkvijo in državo v Vietnamu so od konca vojne leta 1975 precej napeti; takrat je socialistična vlada prekinila bilateralni sporazum. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja si Vatikan prizadeva za olajšave za tamkajšnjo Cerkev. Posebej težko je imenovanje škofov; pogosto traja več let, preden so zasedena izpraznjena mesta. Oktobra 2014 je Vatikan pohvalil izboljšanje odnosov med državama.

***

Jose de Jesus Pimiento Rodriguez, 95 let, Manizales / Kolumbija; upokojen

Skoraj 96-letni duhovnik je nadškofijo Manizales na t.i. »kavnem območju« Kolumbije vodil v izjemno težkih časih (1975-1996). Od leta 1983 je v tej latinskoameriški državi več desetletij divjala državljanska vojna z novimi dejavniki: kot mamilarska vojna in z ustanovitvijo paravojaških enot za boj proti opozicijskim četam. To fazo označujejo tudi kot »umazano vojno«.

Pimiento se je rodil 18. februarja 1919 v Zapatoci. V starosti 36 let je bil imenovan za pomožnega škofa v Pastu, leta 1960 za škofa v Monteriji in leta 1964 za škofa Garzon-Neive. Leta 1975 ga je tedanji papež Pavel VI. imenoval za nadškofa škofije Manizales v osrednji Kolumbiji.

(nadaljevanje sledi)

Vir: Kathpress

Foto: splet