Brigitta Mader s knjigo Med Benetkami in Dunajem. Foto: Ivo Žajdela

V knjigi Med Benetkami in Dunajem zgodovinar dr. Salvator Žitko s soavtorico dr. Brigitto Mader osvetljuje vprašanja, ki se nanašajo predvsem na vlogo umetnin, arheološkega gradiva in predmetov kulturne dediščine na območju današnje slovenske Istre, v preteklosti pogosto predmet propagande in nacionalnega prestiža. Pri tem izhajata iz konkretnega primera Istre oziroma Pirana v časovnem razponu od konca 19. stoletja, z veljavno spomeniško zakonodajo cesarske Avstrije, kasneje, med obema svetovnima vojnama, Kraljevine Italije, v povojnem času pa Republike Slovenije.

Razloge in posledice evakuacije umetnin iz Kopra in Pirana leta 1940

Avtorja v knjigi zlasti analizirata razloge in posledice »evakuacije« umetnin iz Kopra in Pirana leta 1940, ki so nekdaj krasile koprski muzej, stolnico in Samostan sv. Ane, v Piranu pa tamkajšnjo župnijsko cerkev sv. Jurija, krstilnico, Samostan sv. Frančiška, kot nekatere manjše cerkve, bolnišnico ter mestno hišo.

Mimogrede, italijanski viri pri Beneški palači v Rimu (Palazzo Venezia) ne omenjajo, da so v njenih kletnih prostorih od leta 1972 pa do 2002 hranili istrske umetnine, ki so jih tja prepeljali iz Vile Manin v Passarianu oziroma kraja San Daniele del Friuli. Prvikrat so bile na ogled javnosti ob tiskovni konferenci Vittorija Sgarbija, 15. maja 2002, takratnega podsekretarja na Ministrstvu za kulturno dediščino, razstavo pa so poimenovali Spet najdeni zakladi. Mojstrovine iz Istre.

Cerkev sv. Frančiška v Piranu z oltarjem, ki čaka na vrnitev slike Vittora Carpaccia Marija z otrokom in svetniki. Vir: knjiga

Natančno sledimo zgodbi odnešenih umetnin

V knjigi lahko natančno sledimo zgodbi posameznih umetnin, odnešenih iz Pirana in Kopra oziroma njunih cerkva, samostanskih objektov in posvetnih ustanov že tekom 19. stoletja, v še večji meri pa junija 1940 ob njihovi množični evakuaciji iz Kopra, Izole in Pirana ter njihovemu prenosu v vilo Manin v Passarianu, po letu 1943 v kraj San Daniele del Friuli v Furlaniji, v povojnem času pa v Rim. Hkrati s tem sta razvidna »odisejada« in današnje nahajališče posameznih umetnin, prizadevanja oziroma zahteve povojnih oblasti za njihovo vrnitev ter nekatera razhajanja italijanske in avstrijske stroke ob ocenah in pogledih na odnos vojskujočih se strani do kulturne dediščine tega prostora v času prve svetovne vojne in po njej, ter pogledih italijanske in slovenske stroke pri ocenah evakuacije umetnin z obalnega območja, zlasti pa iz Pirana pred in med drugo svetovno vojno.

Velika pozornost je posvečena tudi nastanku in vlogi tedanjega Mestnega muzeja v Kopru, v povojnem času pa v Piranu, tamkajšnjim razmeram in delovanju Komisije za spomeniško varstvo, ki ju je v začetni fazi vodil Miroslav Pahor hkrati z urejanjem stare piranske Mestne knjižnice in arhiva.

Vittore Carpaccio, Marija z otrokom in svetniki. Znamenita slika, ki so jo leta 1940 Italijani odnesli iz cerkve sv. Frančiška v Piranu. Vir: knjiga

O vprašanju zaščite kulturne dediščine

Navedena problematika hkrati odpira vprašanja, ki se nanašajo na vlogo in pomen muzejskih, arhivskih in bibliotečnih ustanov, ki hranijo dragoceno premično kulturno dediščino, pomembno vlogo pa so odigrale že v obdobju pred prvo, zlasti pa med obema svetovnima vojnama. Ob tem sledimo tudi vprašanjem zaščite kulturne dediščine v okviru mednarodne kot nacionalne zakonodaje, tako na tleh nekdanjega Avstrijskega primorja, kakor Kraljevine Italije ter povojnega obdobja.

Natančno o tematiki vračanja oziroma restituciji umetnin

Ob koncu sta se avtorja dotaknila tudi tematike vračanja oziroma restitucije umetnin in predmetov kulturne dediščine, med drugim tudi arheološkega gradiva z območja nekdanjega Avstrijskega primorja. S študijo sta želela na podlagi številnih še neobjavljenih virov in literature, podati kar najbolj celovit in strnjen prerez tovrstne problematike, hkrati pa tudi kritičen in objektiven pogled slovenske strani ter s tem prispevati k argumentiranim pravnim in strokovnim razlogom za vračanje umetnin in predmetov kulturne dediščine po načelu provenience.

O knjigi Gorazd Bajc in Urška LampeO avtorjih Salvatorju Žitko in Brigitti Mader